Je komu poznano, kašna je sedaj situacija z odprtjem trgovalnega računa in izdelavo potrebnosti za FURS, v zvezi s kapitalskimi dobički narejenimi s platformo SAXO Bank. Včasih je to izdelovala ALTA, ki je seveda sedež imela tukaj. Zanima me, kako je sedaj z izdelavo napovedi davka na IFI, papirnate plemenite metale, prevalitvami na FOREX-u in swapi pri Spot Gold, če se trguje preko SAXO Bank?. Njihova Demo platforma je sicer v slovenščini, ni pa na njej podatkov v zvezi z izdelavo in oddajo elektronske davčne napovedi.

Je v Sloveniji sploh še kdo, ki take storitve, kot jih je ponujala ALTA, še ponuja. BKS naj jih ne bi v celoti. Čudno se mi tudi zdi, da se NKBM in NLB ne spustita na to področje in se tako zadovoljujeta s ponudbo, ki je že na prvi pogled predpotopna. Mar bi, v NLB, očistili nekaj tiste šare, ki že deset let ne spada vanjo, in se malo modernizirali, namesto, da predsednik uprave te banke razmišlja, kako bi prišel do pol milijona evrov na leto.

Ob taki pozitivni rešitvi bi recimo šele nastala situacija, da bi predsednik uprave NLB upravičeno zahteval kakih 10% plače več. Za pol milijona na leto, pa bi seveda moral znati tudi redno delati dobiček lastnikom banke v Cityju in na Wall Streetu, kar pa po mojem še ni v njegovi domeni, če kdaj seveda bo. Vendar pa je to samo del problema. Isto namreč tudi ni v domeni razmišljanja ministra za finance in guvernerja Banke Slovenije. Zato ta kolektivna masturbacija s plačo slovenskega delavca in pokojnino slovenskega upokojenca. Več kot očitno namreč je, da na slovenskih ekonomskih fakultetah kao univerzitetni profesorji že več kot 30 let niso predavali drugega, kot, kako se ga drka.

Po svoje je namreč hecno, kako edini vir, ki bi Slovenijo kapitalsko lahko dvignil, zamira zgolj zaradi splošne nesposobnosti slovenskih finačnikov in seveda univerze, in da se poltika v Sloveniji že 30 let zadovoljuje samo s kapitalsko rastjo, ki sloni na tem, da se slovenskega delavca v proizvodnji, iz meseca v mesec, dvo tretjinsko krade. Visoka tehnologija in tuji krediti v Sloveniji seveda ne dajejo nobenega realnega prirastka na privatni in družbeni kapital, drage storitve pa tudi ne in se potem vse to financira iz tistih 2/3, ki se delavcu konstantno kradejo.

Dejstvo pa je, da z nacionalnega vidika, ne igra nobene vloge ali 98% udeležnecev na trgu konstantno izgublja, važno je samo to, da 1% lahko stalno dobiva. Gotovo pa je, da problem sega tudi izven financ, zlasti v politiko. Brez dvoma je ljudem, ki jim pogled ne seže preko meja lastnega kurnika, težko razložiti, da velika zakonodajna moč parlamenta, pridobljena na račun "vsklajenih" razpršenih mnenj, družbenemu in privatnemu kapitalu veliko bolj škodi, kot pa koristi. Izgleda, da je politika v Sloveniji pozabila ali pa se nikoli ni naučila, da osnovni namen vlade ni vsklajevanje mnenj, ampak vladanje in odrejanje. Seveda na osnovi tisega, kar se ima in kar se zna.

Uriah Heep.