Ja, upam da bo prevzemna cena tam 250e na delnico. Čeprav raje vidim več he he

Edini nasprotnik (poleg kakšnih ekstremnih levičarjev) prodaje Cinkarne Celje je Mestna občina Celje. Kar naenkrat in tik pred prodajo se skušajo prikazati kot najbolj prizadevni in inštitucija, ki je vložila ogromno napora za sporazumno reševanje problema sanacije onesnažene zemlje na območjih Cinkarne Celje. Obenem so začeli objavljati članke o "hudih ekoloških problemih" Cinkarne Celje. Angažirali so "varnostnico okolja" dr. Ribarič Lasnik, ki se je iz dr. kemije čez noč prelevila v interno poznavalko vseh tujih investitorjev, ki so kandidati za prevzem Cinkarne Celje in pozna jih tako natančno, da je prepričana, da ne bo noben od interesentov želel prevzeti podjetja. Ekološki problem, ki se vleče že več desetletij je prav zdaj tik pred prodajo postal nevzdržen in nerešljiv.
Ob tem sem se vprašal od kje občini Celje tako velik interes, da bi preprečili prodajo podjetja. Ob nekaj poizvedovanja pri zaposlenih in domačinih sem prišel do informacije, da obstaja množica povezav med ljudmi znotraj občine Celje in ljudmi v Cinkarni Celje. Ko bo prišel novi lastnik, ki bo tujec se seveda na ta način ne bo dalo več črpati denarja iz podjetja. Z nekaj iskanja po člankih v preteklosti sem prišel do konkretnega posla, ki to dokazuje in je opisan v naslednjem članku:
www.delo.si/mnenja/k...umaze.html

Če ga na kratko povzamem: začetni posel sanacije zemljine ob kanalizaciji stare Cinkarne je dobilo podjetje Stonex, lastnik in direktor je Marjan Urleb osebe iz hobotnice Boška Šrota. Posel je bil prvotno ocenjen na 1 mio EUR, je pa že zdaj jasno, da bo to premalo denarja in bo morala občina podpisati aneks, ki bo omogočil podražitev. Torej župan občine Celje, daje posel osebi iz podjetniške verige svojega brata. Podjetje Stonex pa je bilo izbrano, kljub temu, da ni imelo nikakršnih izkušenj s tovrstnimi sanacijami.
Ko so imeli določeni ljudje na Mestni občini Celje koristi od podjetja je bila Cinkarna Celje odlično podjetje, paradni konj Celjske kotline in ekološko neoporečna. Zdaj ko se prodaja tujcem, pa je čez noč postala grdi črni ekološki raček sicer neskončno čiste države.

Vse to branje o negativnih člankih, ki so bili napisani z namenom zaustavitve prodaje podjetja je v meni sprožilo željo, da napišem še sam nekaj informacij, ki jih imam kot dolgotrajni delničar podjetja. Cinkarna Celje je v preteklih letih vložila precej milijonov EUR v ekološko sanacijo podjetja. Emisija strupenih snovi iz tovarne dosega le še 5% emisije, ki jo je bilo včasih. Cinkarna Celje je med ekološko najbolj naravnanimi podjetji in iz njihovih dimnikov prihaja praktično samo še para. Onesnaženje zemljine, ki je bilo jasno razvidno tudi iz študija poljskega podjetja in izvaja skrbni okoljski pregled je posledica dejavnosti izpred 30,40 in več let. Jasno je, da bo potrebno onesnaženo zemljino sanirati. Ne bo pa se to zgodilo v 1 ali 2 letih. To bo sanacija, ki bo verjetno trajala 5, morda celo 10 let. In rezervacije (okoli 20 mio EUR), ki so že oblikovane za to, bodo pokrile velik del stroškov sanacije. V vseh naslednjih letih pa ob velikem dobičku, ki ga podjetje ustvarja ne bo težko zbrati dodatnih 20 mio EUR, kolikor je prva ocena dodatnega stroška sanacije področja nove Cinkarne Celje. Tudi v primeru, da bi bil denar potreben takoj, podjetju, ki je nezadolženo in ima tako visok denarni tok denarja ne bi bil problem dobiti pri bankah takoj in še vedno bi šlo za povprečno precej podzadolženo podjetje. Panika, ki je bila v medijih sprožena v prejšnjem tednu, je bila izključno posledica interesov občine Celje in interesa enega od morebitnih kupcev, ki prihaja iz bližnje okolice in ima željo po čim nižji prevzemni ceni.

Finančno gledano ima podjetje ogromne rezerve. Je prava "zlata jama", saj je praktično nezadolženo (skupna finančna zadolženost do bank je na 30.9.2014 znašala 2 mio EUR, kar je le dober 1 % vseh virov) in ustvarja ogromni denarni tok in dobiček, kljub temu, da vsa leta ogromno vlaga v modernizacijo in vse bolj čisto proizvodnjo. Gre še enega zadnjih biserov slovenskega gospodarstva, česar se zelo zaveda tudi konzorcij prodajalcev, ki se gotovo ne bo strinjal, da bi se podjetje prodalo pod njegovo realno vrednostjo, niti to ne bo potrebno zaradi velikega interesa večih resnih kupcev, ki prihajajo iz iste panoge. Delavci v podjetju dobijo med 1000 in 1200 EUR božičnice, kar pomeni, da bo nekdo ki bo to prevzel samo na ta način lahko ustavaril dober mio EUR več dobička. Novi lastnik bo prekinil vsakršno odlivanje sredstev Cinkarne Celje v žepe posameznikov na Mestni občini Celje. Verjetno bo z leti zmanjšal število zaposlenih, črtal manj donosne proizvodne programe. Na ta način se lahko sedanji dobiček tudi podvoji. Novemu lastniku se bo celotna naložba, kljub vlaganju v sanacijo zemljine povrnila v 5-10 letih.

Informacije, ki jih mestna občina Celje objavlja v člankih so povsem nepotrebne. Spravili so se na edino šibko točke Cinkarne Celje, to je onesnažena zemljina. Tuji investitorji so namreč že seznanjeni z vsemi podatki o Cinkarni Celje. Imajo natančne izračune stroškov sanacije zemljine. In že prej so vedeli, da je vsa zemljina na območju Cinkarne Celje onesnažena. Glede prevzemne cene je težko napovedati koliko bo. Govorice so o najvišji ponujeni ceni 250 EUR že v nezavezujočih ponudbah. Kot pa smo videli pri drugih podjetjih, ki so se prodajala npr. Letrika, Aerodrom, kjer je bilo tudi več interesentov, lahko ta cena še precej naraste. Če na grobo vzamem prevzemno ceno 7 kratnik EBITDA, kar se mi zdi minumum za nezadolženo podjetje, pridem na prevzemno ceno 266 EUR.