sfink je napisal(a):
700 EUR neto plača diplomiranega inženirja strojništva je DEJSTVO. Naj še dodam, da ta oseba ni začetnik (ima 2 leti delovnih izkušenj), je na delovnem mestu, ki zahteva takšno stopnjo izobrazbe in to delovno mesto je v Ljubljani, kjer je sicer povprečna neto plača najvišja v Sloveniji. Poleg tega naj še povem, da to ni osamljen primer ampak le eden od mnogih; ostali, ki se od tega bistveno razlikujejo so izjeme. ČE JE VSEMU TEMU ŠE TAKO TEŽKO VERJETI, JE KLJUB VSEMU GOLO DEJSTVO. BIZARNO. NERAZUMLJIVO.

Nič ni bizarno. To je stvar ponudbe in povpraševanja. Pač ni potreb po strojnikih.

In potem folk jasno te stvari neha študirat in akademska srenja se zboji za svoje službice. Poveže se z industrijo (kolikor je je pač še ostalo), ki je seveda zainteresirana za čimvečji presežek kadrov in oboji skupaj potem zlobirajo in raztrobentajo pravljico o deficitarnih poklicih. V ITju je to že stalnica. Najbolj znana lobistična organizacija na tem področju je ACM . Ta ni nehal trobentat o kritičnem pomanjkanju programerjev celo tik pred in po tem, ko se je razpočil dot com balon in jih je v ZDA ostalo približno milijon na cesti.

Takemu "usmerjanju" enostavno ne smeš verjet. Zaneseš se lahko edino na svojo presojo, drugega ni.

http://eng.plakaty.r...=B&id=1975< /a>

Prevod: BODI KOVINAR!

FANTJE IN DEKLETA!

Pomagajte sovjetski državi zgraditi močne rezerve delovne sile.

VPIŠITE SE

[nečitljivo]

sfink je napisal(a):
Podatki o suficitarnih poklicih, ki se pojavljajo v javnosti so lažna propaganda. Če bi npr. inženirjev strojništva res primanjkovalo, plače le-teh ne bi bile 600 ali 700 EUR ampak vsaj blizu povprečne plače v Sloveniji (približno 800 EUR). To nam pove preprosto ekonomsko načelo o razmerju med ponudbo in povpraševanjem na nekem trgu. Realnost je torej nekoliko drugačna kot se prikazuje v medijih.

 
Ne ljubi se mi vsega brat, zato se opravičujem, če je že kdo podobno zapisal.


Na prvi pogled seveda tvoja logika drži. Če je premalo denimo strojnikov, zakaj se jim ne dvigne cena na trgu.

Razlog je po mojem takle: poleg tega, da se nek produkt naredi, ga je potrebno še prodati na trgu.

Torej najprej je treba določiti ceno produktu, ki ga prodajaš, in to tako, da ga boš lahko prodal dovolj, da boš posloval z nekim za lastnike sprejemljivim dobičkom.

Ko imaš ceno in potrebno količino, pa začneš računati, kako proizvesti produkt, ki ga boš lahko prodal po tej ceni v takih količinah in hkrati delal zadovoljiv dobiček. In tu pa naletiš na dejstvo, da ljudi, ki naj bi pomagali narest produkt, lahko plačaš le recimo 600 in ne 800, drugače ne bo dobička.

Ljudje s temi znanji pa nočejo delati za 600, saj lahko malo ven iz svojega foha dobijo 800 ali več. Tako da dejansko je lahko pomanjkanje tega kadra po teh cenah, večjih pa trg ne dovoli.

Kar pomeni..ja..žal...prestrukturirat firmo, najti druge produkte (hja, samo kako, brez razvoja...inženirjev?), morda celo zapret firmo. 

Tehnični poklici temeljijo na matematiki, ki je univerzalni jezik. Zato so z globalizacijo podvrženi precej bolj konkurenčnemu svetovnemu trgu. Družboslovno palamudenje je bolj omejeno na jezik, kulturo, vaške posebnosti...zato je teh pritiskov manj. Bodo pa seveda vse večji, nikoli pa enaki.

Gustl je napisal(a):

 
Kar pomeni..ja..žal...prestrukturirat firmo, najti druge produkte (hja, samo kako, brez razvoja...inženirjev?), morda celo zapret firmo. 

Kar pomeni odpreti razvojni oddelek v kakem poceni delu sveta. Računalniška industrija to počne že lep čas, zadnje čase pa so na to prišli tudi farmacevti, pa še kdo.

Gustl je napisal(a):

Tehnični poklici temeljijo na matematiki, ki je univerzalni jezik. Zato so z globalizacijo podvrženi precej bolj konkurenčnemu svetovnemu trgu. Družboslovno palamudenje je bolj omejeno na jezik, kulturo, vaške posebnosti...zato je teh pritiskov manj. Bodo pa seveda vse večji, nikoli pa enaki.

Po drugi strani so tehniski poklici zaradi univerzalnega jezika tudi lepo zamenljivi.

Zakaj bi diplomirani inzenir sel delat kot diplomirani inzenir, ce lahko dela kot informatik za vec denarja. poklic ni enako delovnemu mestu - govori se o deficitarnih poklicih, a tisto kar zavod vodi v statistiki, so delovna mesta.

Torej, "primanjkuje delavcev za delovno mesto inzenirja", ne inzenirjev.

mataj je napisal(a):

Takemu "usmerjanju" enostavno ne smeš verjet. Zaneseš se lahko edino na svojo presojo, drugega ni.

Kar velja tudi sicer v zivljenju... Kot si ze sam ugotovil, je seveda dokaj logicno, zakaj do takih prepricevanj prihaja. V medijih se je dalo v casu najbolj vnetega prepricevanja celo prebrati, kaksne naj bi bile place po razlicnih sektorjih v EU cez 10 let. Vsi tehnoloski profili bodo baje imeli za danasnje razmere izjemno visoke place =) Dovolj je, da jih prepricajo 10%, ki ni ravno odlocena, kaj bi pocela, pa so svoje ze napravili...

shevchenko je napisal(a):

V medijih se je dalo v casu najbolj vnetega prepricevanja celo prebrati, kaksne naj bi bile place po razlicnih sektorjih v EU cez 10 let. Vsi tehnoloski profili bodo baje imeli za danasnje razmere izjemno visoke place =)

Eh, to napovedujejo že desetletja, pa nič od tega.

shevchenko je napisal(a):

Dovolj je, da jih prepricajo 10%, ki ni ravno odlocena, kaj bi pocela, pa so svoje ze napravili...

Natanko tako. Če teh 10% kadrovskega presežka zniža place ostalim 90% za --recimo-- 10%, potem se tista malenkost denarja, ki ga industrije naloži v lobiranje tipa "če bomo izobrazili dovolj raketnih strokovnjakov bomo frčali na Mars" povrne 10 kratno. Akademska srenja pa ima dostop do medijev tako ali tako zastonj. Profesorje vsi z veseljem citirajo.