Komaj čakam na razplet te zgodbe. Bom že pokazal davčni, nobena tršica inspektorica mi ne bo gledala mojo poslovno-osebno evidenco, pa pika! Že tipkamo program ki bi imel v vsakem poslovnem zapisu tudi bio-ciklus in ime in priimek vnašalca.... hehe - to je valjda osebni podatek.....
 Bravo Musarjeva Đihad do kraja vse za Falango. Alkaida đe si bre.... Butalistan vam jamči 100% vernost elektronske pošte. Nema tu Sove da vam kuka...
lp, negaga

tekavec je napisal(a):

 
Zakon Soršaku dovoljuje preiskavo brez naloga sodišča. Ne moremo torej očitati Soršaku, da dela protizakonito ali narobe. Bolj na mestu je vprašanje, kje ste bili, ko se je sprejemal tak zakon?

Z ničemer ne utemeljuješ, da gre za fishing expedition in ne za utemeljen sum. Tudi če mu po spletu čudnih okoliščin vendarle pustijo, da preveri tisto, kar je v preiskavi zakonito zasegel, obstaja možnost, da ni zasegel pravega materiala oz. tega v pisni ali elektronski obliki sploh ni. S tem ne oporekam načelu nedolžnosti, samo pravim, da ne moreš brez argumentov ocenjevati, ali gre za fishing expedition ali za utemeljen sum. Ravno obratno - preprosto logično sklepanje v zvezi z odnosom trgovcev do kupcev in dobaviteljev daje precej podlage za utemeljen sum; prav zanima me, ali iskreno smatraš, da se kartelnih dogovarjanj res ne gredo?

Nenazadnje, jaz si po drugi strani ne delam utvar, da sorodni organi v ZDA ne delujejo po političnih direktivah, ker tudi tam ne bivajo nebeška pravična bitjeca. Če se otresemo te naivnosti, je čisto dobro, če politika vzpodbuja aktivnost UVK, namesto da jo zavira. Edina omembe vredna razlika med Slovenijo in ZDA je v tem, da tam volivci podpirajo politiko, ki tera te organe, da kaj naredijo, medtem ko pri nas kaže, da se ljudje glede tega opredeljujejo v odvisnosti od tega, ali je politika, ki goni ali ne goni UVK, janšistična ali kučanajzarska.

Stavim kar hočeš, da bi isti mediji, ki sedaj pluvajo po Soršaku in kujejo Pirčevo v zvezde, blejali ravno obratno, če bi na mestu Pirčeve bil Janšev človek in na mestu Soršaka KGB-jevec. Za "neodvisna" strokovna mnenja pravnikov velja precej podobno.

Gledalci te orgije pa pridobimo samo v primeru, če kdorkoli, ne glede na politično barvo, zjebe kartel, kar se da narediti brez poseganja v druge človekove pravice. Ne pridobimo pa nič, če katerakoli stranka/koalicija na mesto UVK nastavi mutavca z navodilom, naj lepo tiho čiča in vleče dobro plačo, kar smo imeli priložnost opazovati vse do l. 2008.

 
saj načeloma se strinjava, dejansko se grem hudičevega odvetnika, ker vse le ni tako enostavno kot Pirc-komunisti, Soršak-Janšisti

1. ja, zakon je res tak, zato z ravnanjem Soršaka ni nič narobe, vendar načeloma tudi ni nič narobe s tem, da mu Pirčeva skače v zelje, ker njen zakon ji to tudi omogoča (če pozabimo na možnost, da je njena intervencija morda politično motivirana). Za tovrsten poseg bi bila najboljša odobritev sodišča - je pa res, da je to možno v ZDA, v Sloveniji pa sodišča ne delujejo, kar pa je seveda ločen problem.

2. osebno mislim, da gre za fishing expedition, saj močno dvomim, da imajo obremenilne dokaze na računalniku (čeprav nič ni nemogoče, glede na to, da so pod Plahutnikom živeli popolnoma brezskrbno). Vendar tudi če jih imajo, dvomim, da Soršak vsaj okvirno ve, kaj je tam gor. Po drugi strani pa sem prepričan, da gre za kartelno dogovarjanje, med drugim iz lastnih izkušenj z enim od vpletenih trgovcev.

3. to, da je UVK/Soršak začel migati, je itak ena od redkih pozitivnih potez Janševe vlade zadnjega časa. Motiv je sicer napačen, ampak če bodo rezultati (kar dvomim), bomo tudi to pozabili :)

gregor666 je napisal(a):


1. s cim utemeljujes, da je sorsak aktiven po nareku politike?

2. cetudi politika nekoga spodbuja k aktivnosti v smeri svojega poslanstva, zakaj je to obvezno slabo? celo tako slabo, kot ce bi bil neaktiven?

3. iz tvojega sledi, da celo neaktivnost ni slaba, v kolikor k neaktivnosti ne spodbuja politika?

4. ce torej politika dela dobro, je to isto slabo, kot ce dela slabo?

 
ne gre za osebo Soršaka, ampak za UVK... ta je postal aktiven precej pozno, pod Plahutnikom pa bi bilo bolje, če ga sploh ne bi bilo.
politično motivirano delovanje ni obvezno slabo, ni pa optimalno (še posebno, če govorimo o represivnih organih)... vsekakor je bolje, kot neaktivnost :)

lukav je napisal(a):


saj načeloma se strinjava, dejansko se grem hudičevega odvetnika, ker vse le ni tako enostavno kot Pirc-komunisti, Soršak-Janšisti

1. ja, zakon je res tak, zato z ravnanjem Soršaka ni nič narobe, vendar načeloma tudi ni nič narobe s tem, da mu Pirčeva skače v zelje, ker njen zakon ji to tudi omogoča (če pozabimo na možnost, da je njena intervencija morda politično motivirana). Za tovrsten poseg bi bila najboljša odobritev sodišča - je pa res, da je to možno v ZDA, v Sloveniji pa sodišča ne delujejo, kar pa je seveda ločen problem.

2. osebno mislim, da gre za fishing expedition, saj močno dvomim, da imajo obremenilne dokaze na računalniku (čeprav nič ni nemogoče, glede na to, da so pod Plahutnikom živeli popolnoma brezskrbno). Vendar tudi če jih imajo, dvomim, da Soršak vsaj okvirno ve, kaj je tam gor. Po drugi strani pa sem prepričan, da gre za kartelno dogovarjanje, med drugim iz lastnih izkušenj z enim od vpletenih trgovcev.

3. to, da je UVK/Soršak začel migati, je itak ena od redkih pozitivnih potez Janševe vlade zadnjega časa. Motiv je sicer napačen, ampak če bodo rezultati (kar dvomim), bomo tudi to pozabili :)

manipulatorček, črkobralček v najboljšem primeru pa pravni malo boljši tehnokratek

Če se (že) igraš z argumentom ameriškega prava in ob tem citiraš še ustavo ZDA bodi v svojem argumentiranju konsistenten in ljudem tukaj še pojasni, da se kontinetnalno dojemanje korporacijske zasebnosti precej razlikuje od anglo-saksonskega koncepta, ki glede standarda varovanja zasebnostjo fizične in pravne osebe ne ločuje. Meni osebno je anglosaksonski koncept sodnih nalogov ljubši, kakor kontinentalno upravno-inšpekcijski pristop, ki ima nižji standard varovanja korporacijske zasebnosti, ampak ker sva oba pravnika nekako verjamem, da se z mano ne boš šel igric argumentov de lege lata de lege ferenda , OK? Meni zadostuje, da se strinjava, da obstajajo bistvene konceptualne razlike.

Drugič pa, v anglosaksonskem sistemu je sodni preiskovalni nalog dan zoper podjetje in v okviru s sodnim nalogom dovoljenega pregleleda smejo ameriški državni uradniki pregledati vse računalnike v podjetju. V ZDA v teh postopkh ne obstaja nekaj kar se gre Pirc-Musarjeva to je exc zasebnosti zaposlenih (pizda kdo pa dela na računalnikih če ne zaposleni. Marosvci?). Sodni nalog je absoluten in če ima zaposleni na službenem računalniku občutljivo zasebno pošto jo sme uradnik prebrati. Ne sem pa njene vsebine razkriti 3 osebi, če gre zares in samo za zasebno pošto.

Popolnoma enako velja tudi za upravno-inšpekcijske postopke v kontinentalnem sistemu. Državni uradniki smejo pregledati podjetje in je fucking problem zaposlenih, če imajo na službeni opremi in diskih svojo zasebno pošto. Državni uradniki so dolžni zgolj varovati zaupnost tistega kar so prebrali, spet ob pogoju če gre zares samo za zasebno pošto, tako da vsebine ne izdajo 3. osebam, niso pa varaovani pred branjem s strani uradnikov kot takih.


In zadnjič iz procesnega vidika problematike v nobeni ne anglosaksonski ne zkontinentalni zahodno evropski državi pravic zasebnosti posameznika ne varuje državni organ! Sploh pa ne vis-a-vis drugemu državnemu organu (z izjemo sodne presoje pooblastil in sorazmernosti posega), ampak v tem primeru je sodišče ki odloča o sporu med zasebnim in javnim subjketom, tukaj pa imamo spor dveh javnih subjektov.

To kar se gre naš "pravni sistem" je farsa izkrivljanja vsega kar katerikoli zahodnoevropšski sistem šteje kot pravni standard, kar pa Upravnemu sodišču tako ali tako ni tuje, že od časa presojanja razumnosti trajanja sodnih postopkov po 157 členu ustave iz predlukendovskega obdobja.

Upravno sodišče v svoji sodbi ni reklo, da je generalno karkoli narobe s splošno slovensko ureditvijo inšpekcijskih postopkov in vmešavanjem inšpektorjev v zasebnost zaposlenih v podetju, ki je subkelt inšpekcijskega pregleda. Upravno sodišče je zgolj na podlagi argumenta proporcionalnosti reklo, da ima UVK pravico pregeldati podjetje in njegovo poslovanje, pri čemer ne sme pregledovati računalnikov tega istega podjetja, ker imajo zaposleni na njih zasebno pošto. Tako je sodišče odrezalo jajca UVK in samo UVK, čeprav imajo podobno ureditev tudi drugi inšpekcijski organi. Kar pa tako ali tako ni čudno, če vemo da na Upravnem sodišču deluje vrhunski dottore sociologije, ki slovenskim pravnikom prodaja seminar na katerem razlaga koncepta Van Kolson in Marlezige, principa stara kot zemlja.

p.s. pizda kdaj bom dočakal enega pravnika, ki bo povedal, da je usrani Copland v. UK primer mobbinga med nadrejenim in podrejenim in opustitve delodajalca, da bi maltretiranega zaposlenega ustrezno zaščitil, da pa primer kot tak ne rešuje vprašanja varstva zasebnosti zaposlenega kadar so si interesi delodajalca in zaposlenega nasprotni, ali kadar je zadaj upravičen javnopravni interes, kakor se dogaja v tem primeru.

borko99 je napisal(a):



manipulatorček, črkobralček v najboljšem primeru pa pravni malo boljši tehnokratek

Če se (že) igraš z argumentom ameriškega prava in ob tem citiraš še ustavo ZDA bodi v svojem argumentiranju konsistenten in ljudem tukaj še pojasni, da se kontinetnalno dojemanje korporacijske zasebnosti precej razlikuje od anglo-saksonskega koncepta, ki glede standarda varovanja zasebnostjo fizične in pravne osebe ne ločuje. Meni osebno je anglosaksonski koncept sodnih nalogov ljubši, kakor kontinentalno upravno-inšpekcijski pristop, ki ima nižji standard varovanja korporacijske zasebnosti, ampak ker sva oba pravnika nekako verjamem, da se z mano ne boš šel igric argumentov de lege lata de lege ferenda , OK? Meni zadostuje, da se strinjava, da obstajajo bistvene konceptualne razlike.

Drugič pa, v anglosaksonskem sistemu je sodni preiskovalni nalog dan zoper podjetje in v okviru s sodnim nalogom dovoljenega pregleleda smejo ameriški državni uradniki pregledati vse računalnike v podjetju. V ZDA v teh postopkh ne obstaja nekaj kar se gre Pirc-Musarjeva to je exc zasebnosti zaposlenih (pizda kdo pa dela na računalnikih če ne zaposleni. Marosvci?). Sodni nalog je absoluten in če ima zaposleni na službenem računalniku občutljivo zasebno pošto jo sme uradnik prebrati. Ne sem pa njene vsebine razkriti 3 osebi, če gre zares in samo za zasebno pošto.

Popolnoma enako velja tudi za upravno-inšpekcijske postopke v kontinentalnem sistemu. Državni uradniki smejo pregledati podjetje in je fucking problem zaposlenih, če imajo na službeni opremi in diskih svojo zasebno pošto. Državni uradniki so dolžni zgolj varovati zaupnost tistega kar so prebrali, spet ob pogoju če gre zares samo za zasebno pošto, tako da vsebine ne izdajo 3. osebam, niso pa varaovani pred branjem s strani uradnikov kot takih.


In zadnjič iz procesnega vidika problematike v nobeni ne anglosaksonski ne zkontinentalni zahodno evropski državi pravic zasebnosti posameznika ne varuje državni organ! Sploh pa ne vis-a-vis drugemu državnemu organu (z izjemo sodne presoje pooblastil in sorazmernosti posega), ampak v tem primeru je sodišče ki odloča o sporu med zasebnim in javnim subjketom, tukaj pa imamo spor dveh javnih subjektov.

To kar se gre naš "pravni sistem" je farsa izkrivljanja vsega kar katerikoli zahodnoevropšski sistem šteje kot pravni standard, kar pa Upravnemu sodišču tako ali tako ni tuje, že od časa presojanja razumnosti trajanja sodnih postopkov po 157 členu ustave iz predlukendovskega obdobja.

Upravno sodišče v svoji sodbi ni reklo, da je generalno karkoli narobe s splošno slovensko ureditvijo inšpekcijskih postopkov in vmešavanjem inšpektorjev v zasebnost zaposlenih v podetju, ki je subkelt inšpekcijskega pregleda. Upravno sodišče je zgolj na podlagi argumenta proporcionalnosti reklo, da ima UVK pravico pregeldati podjetje in njegovo poslovanje, pri čemer ne sme pregledovati računalnikov tega istega podjetja, ker imajo zaposleni na njih zasebno pošto. Tako je sodišče odrezalo jajca UVK in samo UVK, čeprav imajo podobno ureditev tudi drugi inšpekcijski organi. Kar pa tako ali tako ni čudno, če vemo da na Upravnem sodišču deluje vrhunski dottore sociologije, ki slovenskim pravnikom prodaja seminar na katerem razlaga koncepta Van Kolson in Marlezige, principa stara kot zemlja.

p.s. pizda kdaj bom dočakal enega pravnika, ki bo povedal, da je usrani Copland v. UK primer mobbinga med nadrejenim in podrejenim in opustitve delodajalca, da bi maltretiranega zaposlenega ustrezno zaščitil, da pa primer kot tak ne rešuje vprašanja varstva zasebnosti zaposlenega kadar so si interesi delodajalca in zaposlenega nasprotni, ali kadar je zadaj upravičen javnopravni interes, kakor se dogaja v tem primeru.

 
daj preberi sploh kar sem prej pisal, preden se izbljuvaš... mimogrede, pravnik sem samo po izobrazbi, ti si očitno v slovenski pravni mlakuži služiš kruh, tako da šparaj z žaljivkami, ok?

borko99 je napisal(a):





....p.s. pizda kdaj bom dočakal enega pravnika, ki bo povedal, da je usrani Copland v. UK primer mobbinga med nadrejenim in podrejenim in opustitve delodajalca, da bi maltretiranega zaposlenega ustrezno zaščitil, da pa primer kot tak ne rešuje vprašanja varstva zasebnosti zaposlenega kadar so si interesi delodajalca in zaposlenega nasprotni, ali kadar je zadaj upravičen javnopravni interes, kakor se dogaja v tem primeru....

 Zakaj bi ratio decidendi Coplanda vezali tako ozko na okoliščine primera in ga sploh ne bi analogizirali (mobbing)? V sodbi pravi ESČP:   According to the Court's case-law, telephone calls from business premises are prima facie covered by the notions of “private life” and “correspondence” for the purposes of Article 8 § 1  ....

...Accordingly, as there was no domestic law regulating monitoring at the relevant time, the interference in this case was not “in accordance with the law”...

 Če torej ni jasnega in določnega zakona, ki bi dovoljeval brskanje delodajalca po izpisku klicev in elektronske pošte ( zelo pomembno je, da je v angleškem primeru delodajalec bil javnopravna oseba, ker se sodišče ni spuščalo v vprašanje, ali isti kriteriji za dopustnost posega veljajo za zasebne delodajalce, je pa Copland zelo poučen za primer "zunanje ministrstvo RS...") se tega ne sme početi. To ne glede na to, ali obstaja nasprotje interesov med delodajalcem in delavcem. Se pa strinjam, da nam Copland nič ne pove o sporu Soršak-Pirc. Tu pademo na zelo sporno vprašanje, koliko sme upravni organ ocenjevati ustavnost zakona. No, na zakon, je seveda vezan, tudi če je neustaven, nihče pa ne more reči, da ga ne sme poskušati ustavnoskladno razlagati...

... the Government's acceptance that the College is a public body for whose acts it is responsible for the purposes of the Convention. Thus, it considers that in the present case the question to be analysed under Article 8 relates to the negative obligation  on the State not to interfere with the private life and correspondence of the applicant and that no separate issue arises in relation to home or family life...

cinq je napisal(a):
......a si ti ... sploh člouk ?? _ _ _ ;-)))

 
Cinq, kaj to sprašuješ? Seveda je. Fejst človek.

Kaj ti lahko castim? :)

dalex je napisal(a):
Kaj ti lahko castim? :)

 
Ah, to ni bila storitev :-). No, če že vprašaš, pejva jadrat.
Z jadralnim letalom :-)). Rad letiš?

Bolje mi grejo kaksne sedece zadeve s kozarci, duhovitosti in poglobljene pozornosti :)

PS: Rad letim, ja, ampak kot obicajen potnik, iz sluzbe zaenkrat se nisem :)

dalex je napisal(a):
Bolje mi grejo kaksne sedece zadeve s kozarci, duhovitosti in poglobljene pozornosti :)

 
Aha, tisto je sedeče. Kar precej sedeče. Ja, pa kozarec lahko imaš tudi :-). Tudi duhovit si lahko, na primer v kakšni turbulenci. Poglobljene pozornosti ... hmmm ... globoko je doli, precej, ja, precej poglobljene pozornosti ;-).

dalex je napisal(a):
PS: Rad letim, ja, ampak kot obicajen potnik, iz sluzbe zaenkrat se nisem :)

 :-) ql

lukav je napisal(a):

 
daj preberi sploh kar sem prej pisal, preden se izbljuvaš... mimogrede, pravnik sem samo po izobrazbi, ti si očitno v slovenski pravni mlakuži služiš kruh, tako da šparaj z žaljivkami, ok?

 
Sem se potrudil prebrati to kar si napisal na forumu in to kar je v članku. In glede na vsebino članka (disclamier, da jemljem v obzir, da novinar ne razume materije o kateri poroča), sodišče ni reklo, da bi moral UVK imeti za preiskavo sodni nalog, probable cause (utemeljeni sum), celo to ne, da manjka zakonska zakonska podlaga za brskanje po "zasebnih" zadevah zaposlenih.

Pravzaprav je sodišče ugotovilo, da gre za kolizijo dveh pravic in je na podlagi močnejšega interesa dalo prednost zasebnosti.

Skratka, sodišče se ni niti dotaknilo argumentov, glede katerih ti polemiziraš na forumu (seveda glede na vsebino tegale članka).

Poleg tega, kdor je doživel kakšen inšpekcijski pregled s strani državnih organov tudi ve, da gre bolj za fish piknik, kot pa da bi država predhodno imela kakšen probable cause ali celo nalog za vstop v poslovne prostore.

Zato mene zanima, ali obstaja v ZDA ali EVROPI sodni primer, kjer bi sodišče dalo prednost zasebnosti zaposlenih v preiskovenem podjetju pred varstvom konkurence, ob pogoju da je sam postopek (ker očitno glede an pisanje b***99) obstajajo različni postopki in pogoji za njihovo izpeljavo. V končni fazi se je možno dogovarjati tudi preko meila zaposlenega, ki sploh ne obstaja, ali pa po mailu, ki je uradno v uporabi čistilke (če karikiram).

Anybody? 

leonx je napisal(a):
Slovenci kar plačujte drago hrano po monopolističnih cenah

Hvala bogu, da imamo Jankovića.

Edino on se bori za nižje cene saj je v Lj. pripeljal še enega velikega trgovca.

Cene pa niža edino večja konkurenca ne pa UVK.

EdiSce je napisal(a):

 
Sem se potrudil prebrati to kar si napisal na forumu in to kar je v članku. In glede na vsebino članka (disclamier, da jemljem v obzir, da novinar ne razume materije o kateri poroča), sodišče ni reklo, da bi moral UVK imeti za preiskavo sodni nalog, probable cause (utemeljeni sum), celo to ne, da manjka zakonska zakonska podlaga za brskanje po "zasebnih" zadevah zaposlenih.

Pravzaprav je sodišče ugotovilo, da gre za kolizijo dveh pravic in je na podlagi močnejšega interesa dalo prednost zasebnosti.

Skratka, sodišče se ni niti dotaknilo argumentov, glede katerih ti polemiziraš na forumu (seveda glede na vsebino tegale članka).

Poleg tega, kdor je doživel kakšen inšpekcijski pregled s strani državnih organov tudi ve, da gre bolj za fish piknik, kot pa da bi država predhodno imela kakšen probable cause ali celo nalog za vstop v poslovne prostore.

Zato mene zanima, ali obstaja v ZDA ali EVROPI sodni primer, kjer bi sodišče dalo prednost zasebnosti zaposlenih v preiskovenem podjetju pred varstvom konkurence, ob pogoju da je sam postopek (ker očitno glede an pisanje b***99) obstajajo različni postopki in pogoji za njihovo izpeljavo. V končni fazi se je možno dogovarjati tudi preko meila zaposlenega, ki sploh ne obstaja, ali pa po mailu, ki je uradno v uporabi čistilke (če karikiram).

Anybody? 

 
jaz o slovenski sceni sploh ne polemiziram, ker je preveč divja in normalnemu človeku nerazumljiva. se zavedam, da se sodišče s tem ne ukvarja, kar me ne čudi.

sicer pa enoznačnega odgovora na tvoje vprašanje ne poznam, za razliko od mnogih strokovnjakov na forumu. mogoče ga borko99

po mojem mnenju bi moralo biti tako: če je izkazano z neko v naprej določeno verjetnostjo (ravno v tem je fora probable cause), da gre za kršenje konkurenčnih pravil, bi moral imeti prekršek pod določenimi pogoji (npr. prepoved uporabe zasebnih informacij) prednost pred zasebnostjo (službeni email = fair game). če pa ta verjetnost ni izkazana, ima prednost zasebnost ("fishing expedition" ne sme biti dovoljen).

predvsem zato rabiš v ZDA odločbo sodišča, saj organ pregona v normalni državi ne sme presojati, ali je poseg v človekove pravice upravičen. in ravno zato je zame Sorškov postopek sporen (ker bi on o tem očitno najraje odločal sam), pa čeprav mu ga omogoča zakon.

EdiSce je napisal(a):

 
Sem se potrudil prebrati to kar si napisal na forumu in to kar je v članku. In glede na vsebino članka (disclamier, da jemljem v obzir, da novinar ne razume materije o kateri poroča), sodišče ni reklo, da bi moral UVK imeti za preiskavo sodni nalog, probable cause (utemeljeni sum), celo to ne, da manjka zakonska zakonska podlaga za brskanje po "zasebnih" zadevah zaposlenih.

Pravzaprav je sodišče ugotovilo, da gre za kolizijo dveh pravic in je na podlagi močnejšega interesa dalo prednost zasebnosti.

Skratka, sodišče se ni niti dotaknilo argumentov, glede katerih ti polemiziraš na forumu (seveda glede na vsebino tegale članka).

Poleg tega, kdor je doživel kakšen inšpekcijski pregled s strani državnih organov tudi ve, da gre bolj za fish piknik, kot pa da bi država predhodno imela kakšen probable cause ali celo nalog za vstop v poslovne prostore.

Zato mene zanima, ali obstaja v ZDA ali EVROPI sodni primer, kjer bi sodišče dalo prednost zasebnosti zaposlenih v preiskovenem podjetju pred varstvom konkurence, ob pogoju da je sam postopek (ker očitno glede an pisanje b***99) obstajajo različni postopki in pogoji za njihovo izpeljavo. V končni fazi se je možno dogovarjati tudi preko meila zaposlenega, ki sploh ne obstaja, ali pa po mailu, ki je uradno v uporabi čistilke (če karikiram).

Anybody? 

 
Za začetek: http://www.spamlaws....-46-ec.pdf< /a> , uvodna izjava (7), 13. člen.

antje je napisal(a):

 
Za začetek: http://www.spamlaws....-46-ec.pdf< /a> , uvodna izjava (7), 13. člen.

 
hm

to ni to, ker gre za harmonizacijo

s tem, da uvodna izjava ugotavlja, da v članicah EU obstajajo razlike (kar že vemo)

13. člen pa se sklicuje na standard nujnosti (in ne močnejšega interesa)

mene zanimajo standardi v vsebinskem smislu

IN6_dus je napisal(a):


Kolikor je meni poznano, v drugih državah zaplenjujejo računalnike v firmah na osnovi sodnega naloga in ne potnega naloga za službeno pot.

Če bo Soršak našel kaj obremenilnega, ima vsa pravna sredstva, da zadevo pelje do konca. Razbijanje kartelov je njegova služba. Naj jo izvaja v skladu z vsemi zakoni in ustavo, ne pa smo s tistimi, ki mu pašejo. To zna vsak.
Pravne države ne bomo dosegli z bližnjicami, ampak z doslednim strokovnim delom vseh vpletenih.

Točno tako. Naj opozorim še, da so nelegalno zbrani dokazi nični. V tem primeru nam je Pirčeva celo naredila uslugo, saj je proces padel (pravilno) že na začetku, ne pa, da bi se sredi sodnega postopka pokazalo, da so bili dokazi zbrano nelegalno in bi zategadelj padale še odškodnine (+ stroški postopka).
Vsem tistim, ki pa vpijete, da je krivo sodstvo, pa tole: Ne, ni krivo sodstvo, pač pa politika, ki ni uspela sestaviti dobrih zakonov, na podlagi katerih bi lahko LEGALNO naredili poseg. Kriv je tudi Soršak, ki bi lahko konec koncev dal zapečatiti računalnike in zahteval SODNI nalog za odpiranje (kar mu zakonodaja zagotovo že sedaj omogoča). Pač, šlamparija in nesposobnost UVK.