Šepava predpostavka je to.

Ker direktno pomeni, da bi morali za pokritje manjkajočih 240 mio, imeti v zasebnem sektorju vseh 10.000 enako velike plače, kot prej. Pomisli, ali je to možno.

Hkrati pa nek del storitev JS, ki ga teh 10.000 ipak opravi, ne bi bil opravljen.

10.000 ljudi je 4x vseh zaposlenih na upravnih enotah. 3x vsega na Fursu. In ja 2,5x vseh zaposlenih na vladi in vseh ministrstvih.

Storitveni del javnega sektorja (zdravstvo, šolstvo etc) je bistveno večji od same javne uprave. Pa še tam imamo težave. Zdravnikov manjka, sester manjka, negovalk manjka, učiteljev manjka...

A so prihranki z optimizacijo možni? Vsekakor so. Kolikšni, ne upam niti ugibati, ker podsistemov ne poznam. Ampak Trditev "odpustiš 10.000 ljudi, in je prihranka 500 milijonov", je pa pavšalno nabijanje.

Evo primer matematičnega "prihranka". Na vse zdravstvene zavode namesto table "Javni zavod" nabijemo "d.o.o." Ali "d.d.". Zaposleni v teh zadevah samodejno izpadejo iz Javnega sektorja, ker delodajalec statusno ni več javni zavod, ampak gospodarska družba. Da je lastnik država je docela nepomembno. V Zasebnem sektorju bi imel 42.000 ljudi več, v Javnem sektorju 42.000 ljudi manj... ampak a smo kaj v resnici prišparali? Nič.

Drug primer. Kirurški sanatorij Rožna dolina ustvari 90% prihodkov z ZZZS. Je javni sektor ali ni?

Tretji. A so Jambrekovi faksi javni sektor ali ne? Ker te pa direktno placuje proračun.

Četrti. Nomago z OJGS ustvari 65% prihodkov. Je javni sektor ali ne? Arriva ima podobne številke.

Država z davki in prispevki financira za 1.5 milijarde zasebni sektor. Milijarda je subvencij privatnim podjetjem, pol milijarde pa zdravstvenih plačil koncesionarjem. In od državne milijarde gre 400 milijonov kmetom. 400 faking mio letno potalamo kmetom in živilski industriji. Za koga pa? Si privatnik. Konkuriraj s ceno in kvaliteto svoje robe!

Ko že iščemo manjkajoči denar...