Ej, kaj se gredo mlatenje otepene slame: prevelike marže imajo! Pri česnu je 150% pribitek, pa nikomur nič, ljudje ga kupujemo, ker je najcenejši antibiotik, pa klobas brez njega tudi ni. Tako to gre!

Namesto, da bi se na Mercatorju malo posuli s pepelom in znižali cene, zavračajo očitke pavšalno s tem, da jim previsoke cene očitajo le politikantje in da gre za politično propagando.

V isti sapi zatrjujejo, da jim gre za argumentirano soočanje mnenj, po drugi strani pa prav oni zavračajo argumentiran način pogovora, saj se sklicujejo, da so cene dobavitelj najbolj varovana poslovna skrivnost.....prav to  pa je čisti blef

37 % tržni delež je ogromen delež, še posebej če upoštevamo, da se veliki trgovci, zato ker jih je malo, zlahka med sabo uskladijo.

Seveda pa za visoke cene niso krivi samo trgovci, ampak tudi dobavitelji. Ni naključje, da so se dobavne cene mleka dvignile pri različnih dobaviteljih za isti odstotek, pri tem pa se je mleko podražilo bistveno bolj, kot so se dvignile cene njihovih vstopnih produktov (stroški proizvodnje). Če bi se končne cene dvignile za višino rasti stroškov bi še razumeli, tako pa je njihovo ravnanje prozorno.

Glavno nalogo pa imamo tukaj potrošniki, ne pa vlada, če naj bomo tržno gospodarstvo- potrošniki se moramo na takšno izsiljevanje odzvati z zmanšanjem lastne potrošnje in z iskanjem cenejših trgovin, sicer tej norišnici ne bo konca.

Ne zdi se mi prav da mediji kot tudi vlada trgovcem pripisujejo nelegalno ravnanje. V tej točki se strinjam z avtorjem. Takšna dejanja namreč škodujejo ugledu slovenkega gospodarstva. Kapitalizem deluje zaradi prostih trgov in želje posameznika po dobičku, s tem ni nič narobe. Prav nasprotno, zato je kapitalizem uspešnejši pri zagotavljanu balginje.

Ne strinjam se pa z navedenimi argumenti, s katerimi avtor poskuša braniti status quo v naši državi.

Inflacija je pojav, ki se računa s pomočjo košarice v kateri ja zajeta potrošnja povprečnega potrošnika. Pri nas velik del potrošnje predstavljajo stroški hrane ter stroški bivanja - torej najemnine ter energetski stroški.Dejstvo je, da so ti stroški v Sloveniji procentualno bolj odgovorni za inflacijske pritiske kot v razvitejših zahodnih državah. V zahodnjih državah so plače višje in si potrošniki lahko privoščijo precej več kot pa pri nas. Zato je struktura košarice tudi drugačna. Iz tega je razvidno da je za boj proti inflaciji potrebno pričeti prav pri teh sektorjih.

Zavračam prvi argument avtorja, v katerem navaja da je normalen pojav manjših trgov da pride do koncentracije.
Slovenski trg se ne nahaja v fazi koncentracije prostovljno. Naše gospodarstvo je namreč v mlajši fazi in ni primerljivo z zrelimi trgi naših zahodnjih sosedov. V sloveniji je zaradi protekcionizma prišlo do pomanjkanja konkurence, kaj pa je vodilo k oškodovanju slovenskih državljanov v smislu previsokih cen. Če bi bili pogoji za vstop tujim investitorjem prijazneši, bi ti zaradi pričakovanih dobičov tudi vstopili na naš trg. Konkurenca vzpodbuja prvič rast produktivnosti, torej nižje cene, ter drugič manjšanje marž na sprejemljiv nivo, torej nižanje cen.

Posledično pa tudi manjšanje brezposelnosti...

Slovenske cene hrane so primerljive z avstrijskimi.Avstrija pa dosega eno izmed največjih rasti cen v celotni evropski uniji. Tudi Avstrijska vlada je zelo zaskrbljena z takšnim razvojem, zato menim da primerjave niso ustrezne. Slovenska gospodijnstva nimajo primerljivih dohodkov, kot drugo pa v Sloveniji trgovci delujejo s precej nižjimi stroški.