[rava]
Al pa še bolj v grobem (ampak to ni z lopato ampak z bagerjem)
plače + amortizacija + dobiček = dodana vrednost

pri cemer je treba "=" jemati matematicno in ne pomensko, torej a la "hej ce dvignemo place bo visja dodana vrednost". (vmes sem dobil filing, da je mogoce nesporazum glede tega.)

[NemirniTujec]
Morda je res nekoliko neprimerno, da se pod clankom o kompleksnejsih potrebah samoaktualizacije mi deremo na temo, da je (ali ni) slovenija en kurac, ce nisi rojen v bogato familijo.

vidva sta v uk in imata zelo lepo situacijo, da sta v panogi, ki ima mocno povprasevanje in primanjkljaj ponudnikov (se dodatno akutno stopnjevan s planom druga svica opet jase) + se vsebinsko veselje imata s tem delom, izvaja pa se freelancersko.

v tej situaciji nista zaradi familije, temvec sta sama skuhala. (kar se da tudi v sloveniji, case in point je v ogledalu - sorry, ker ne pristajam na to, da ce nisi gor rasel na alkotu in nasilju, potem ne steje. ali pa ce vzames novega pisca iz srbije, ki sodec po njegovih dejavnostih tudi ni ravno tukaj in taksen zaradi bogate familije.)

kar je seveda super, vendar - kakorkoli v svoji sedanji social-ekonomski situaciji sta zelo razlicna od obicajnega uk kruhoborca s povprecno etc etc.

(ki vaju gleda izza vogala in ima nad glavo stripovski oblacek v smislu "pizda jim materna imigrantska sam pridejo pa jim ze kes leti, treba jih ven zbrcat pa bo vec za nas ostalo.)

napram temu kruhoborcu imata ne tako zelo razlicno situacijo od te gospe iz clanka.

(razen da ko se bo tvoja zena en dan sla na novo stehtat work life balance, inshalah v dovolj oddaljeni prihodnosti, ji verjetno se vedno ne bo do tega, da bi to pocela v sloveniji, pa bosta pac kje drugje.)

bogdaj da bo vedno tako in nobene potrebe za debato o tem, a je res, da ce si reven (ker nimas cesa ponuditi ali ker po tvoji ponudbi ni solidnega povprasevanja), je to potem uphill battle ne glede na lokacijo.

ps. what's with the royal we

[NemirniTujec]
..., pa si prisel (se drugic po nekaj dneh!) povedat, da je v Sloveniji pravzaprav fajn biti premozen - celo ce si Srb :-)

True. My bad. Delal reklamo za tekst pa nehote zbezal iz folka zakoreninjen prezir do premoznejsih od sebe.

[]
> [rava]
> Al pa še bolj v grobem (ampak to ni z lopato ampak z bagerjem)
> plače + amortizacija + dobiček = dodana vrednost

pri cemer je treba "=" jemati matematicno in ne pomensko, torej a la "hej ce dvignemo place bo visja dodana vrednost". (vmes sem dobil filing, da je mogoce nesporazum glede tega.)

Tudi jaz.

[]
> [NemirniTujec]
> Morda je res nekoliko neprimerno, da se pod clankom o kompleksnejsih potrebah samoaktualizacije mi deremo na temo, da je (ali ni) slovenija en kurac, ce nisi rojen v bogato familijo.

vidva sta v uk in imata zelo lepo situacijo, da sta v panogi, ki ima mocno povprasevanje in primanjkljaj ponudnikov (se dodatno akutno stopnjevan s planom druga svica opet jase) + se vsebinsko veselje imata s tem delom, izvaja pa se freelancersko.

To je pol zgodbe. Druga polovica pa je ta, da je v sloveniji ta poklic reguliran kot sto hudicev, kar pomeni da te sili v odvisno delo, kjer nobena meritokracija ne pride do izraza.

Skratka, nekako dvakrat toliko hudo kot ti opisujes :)

[bc123a]
To je pol zgodbe. Druga polovica pa je ta, da je v sloveniji ta poklic reguliran kot sto hudicev, kar pomeni da te sili v odvisno delo, kjer nobena meritokracija ne pride do izraza.

reguliran je povsod (drzavno, cehovsko ali oboje), v sloveniji ga jebe kupna moc, tako kot tudi mnoge druge.

[kren]
> [Gustl]
> > [NemirniTujec]
> > ..., pa si prisel (se drugic po nekaj dneh!) povedat, da je v Sloveniji pravzaprav fajn biti premozen - celo ce si Srb :-)
>
> True. My bad. Delal reklamo za tekst pa nehote zbezal iz folka zakoreninjen prezir do premoznejsih od sebe.

Ne talasaj ;)

:) Saj pakiram za dopust, bo pol mir :)

[bc123a]
> []
> > [rava]
> > Al pa še bolj v grobem (ampak to ni z lopato ampak z bagerjem)
> > plače + amortizacija + dobiček = dodana vrednost
>
> pri cemer je treba "=" jemati matematicno in ne pomensko, torej a la "hej ce dvignemo place bo visja dodana vrednost". (vmes sem dobil filing, da je mogoce nesporazum glede tega.)

Tudi jaz.

Folku je nemogoče razložiti nekaj, kar vsebuje tri parametre, ki so med sabo odvisni.

Če povečaš plače, se bo pri istih prihodkih ravno za toliko zmanjšal dobiček, torej bo dodana vrednost ostala ista.

[kren]
A z barko? Sem ti kr fouš ;)

Na barko ne hodim na dopust. Na dopust hodim z zeno :)

[rava]
> [rename]
> > [hostamox]
> > mene ste naučili, da je dodana vrednost plača+dobiček
> >
> > forum.finance.si/?m=...367&single
> >
> > ko smo jemal te zadeve
> >
>
> To se kar z ‘uciteljem’ zmeni, ki te je krivo vero ucil.
> Place delavcem je strosek in ne dodana vrednost.....se pa v bistvu iz dodane vrednosti pokriva stroske....ker ce je ni dovolj, potem nastane izguba, posledicno bankrot.

Hja. Ne.

Dodana vrednost v grobem =
+ poslovni prihodki
- nabavna vrednost blaga
- material
- storitve
- drugi poslovni odhodki

Al pa še bolj v grobem (ampak to ni z lopato ampak z bagerjem)
plače + amortizacija + dobiček = dodana vrednost

Al pa še bolj v grobem
dodana vrednost = poslovni prihodki - vmesna potrošnja (se pravi tisto kar so že drugi proizvedli kot svoj produkt/storitev)

Z vidika produkta moraš gledat.
Tko po kmečk:
Nabavil si nek material, pol si pa za njegovo dodelavo vložil tok pa tok ur svojega dela (plače), tok pa tok ur strojnega dela (amortizacija), pa še gazda se je javil, da je on vložil kapital, zato nekaj pripada tudi njemu nazaj (dobiček).
In vse to se je dodalo k vrednosti tistega materiala, da si dobil produkt, ki ga prodajaš, zato se reče dodana vrednost in ja, tud plače so not.

Tudi ddv je tako naštelan, da se odbija vstopni davek za tisto, kar so že drugi proizvedli (al materiala, blaga ali storitev) in se dejansko zaračuna v bistvu samo na te tri glavne postavke - torej delo, amortizacijo in dobiček.

Tole debato sva imela že z branetom, ko sem muoporekal da enostavno ne moreš primerjat malih podjetnikov in velikih podjetij po dodani vrednosti, ker imaš pri večjih podjetij več amortizacije na delavca (vsaj domnevam tako, računal nisem nikoli)


Tam mi je zaterjeval, da amortizacije ni zraven.

[]
> [rava]
> Al pa še bolj v grobem (ampak to ni z lopato ampak z bagerjem)
> plače + amortizacija + dobiček = dodana vrednost

pri cemer je treba "=" jemati matematicno in ne pomensko, torej a la "hej ce dvignemo place bo visja dodana vrednost". (vmes sem dobil filing, da je mogoce nesporazum glede tega.)

Sej bo višja, če bodo kupci pripravljeni to plačat.

[NemirniTujec]
> [Gustl]
> Ne razumem, kaj hoces povedat.

Ceprav si izredno odprtega duha, je nekatere stvari treba dojeti z zelodcem, ne z mozgani.

Upam da nikoli ne bos v situaciji, ko ti bodo moje besede postale zelo zelo jasne.

Mogoče pa je ta odprtost kriva njegovemu razmišljanju. Jaz npr. imam prihodke pod minimalcem mesečno žena povprečno plačo, pa mi je z dvema otrokom tudi v redu za živet.

Brat je že nekje 10 let v UK pa ne bi menjal za Slovenijo

Ljudje smo si različni.

Jaz se tvojega life-styla da sem 100dni zdoma ne bi šel oz. bi se ga naveličal po parih letih

[rename]
@Rava: vseskozi sem hotel (do)povedati, da ne govorim o "računovodskem" premetavanju po kontih in kazalnikih poslovanja,

Ja ka pa nisi prec povedal, da se meniš o eni bolj pesniški dodani vrednosti, a veš, k tisto ko kritiki veličastnih slovenskih umetniških performansov (ko en skače k opica po odru) ugotovijo, da ima predstava visoko dodano vrednost.

Mi se pa matramo tle. :))))

ampak o tem, da zgolj opravljeno delo še ne zagotavlja nobene dodane vrednosti; posledično so to le stroški (dela), dokler ne ustvarimo prihodkov. Kje pa piše, da bomo tisti Artistvo stol sploh prodali???
Kot pravi Črt: potem pa dajmo vsem milijon plače, pa bomo svetovni prvaki v dodani vrednosti.

Ja pa sej čist drži to, seveda ob pogojčku, da najdemo vosle, ki bi bili to pripravljeni plačat.

To je pač definicija dodane vrednosti, ki se kot biznis kazalec uporablja po celem svetu, pa tud če se kdo razpoči od vsega hudega, če mu ni všeč.

Izjema je raba v kulturi, sociologiji in politiki, k so naši seljoti slišali izraz in jim je bil všeč, k se neki dodaja.

Je amortizacija zraven.

DODANA VREDNOST
dodana vrednost= kosmati donos iz poslovanja – stroški blaga, materiala in storitev – drugi odhodki iz poslovanja
www.ajpes.si/Drugo/A...iki?id=286

[]
> [bc123a]
> To je pol zgodbe. Druga polovica pa je ta, da je v sloveniji ta poklic reguliran kot sto hudicev, kar pomeni da te sili v odvisno delo, kjer nobena meritokracija ne pride do izraza.

reguliran je povsod (drzavno, cehovsko ali oboje), v sloveniji ga jebe kupna moc, tako kot tudi mnoge druge.

Jah. Web development lahko delas remote, krav pa servisirati remote ne mores.

Poleg tega se vedno drzi da so neke stvari v sloveniji prav abotno noro regulirane, oziroma ugrabljene s strani drzave.

Poglej vrtce. velika vecina efektivno drzavnih, zasebni pa tudi prakticno krvavo odvisni od drzavnega financiranja.

Delovna sila prakticno nima izbire pri komu delat, razen ce ne (fizicno) dvigne riti in gre v tujino.

[rava]
Ja pa sej čist drži to, seveda ob pogojčku, da najdemo vosle, ki bi bili to pripravljeni plačat.

To ni tako zanemarljiv pogojcek, kot tudi ne opomba da seveda lahko visje place pomenijo da bo dobicek negativen. To v slovenski postmilenijski socialisticni ekonomiji nikoli ni bilo kaj prida pomembno (a ves ono, "imamo ful narocil, ampak drzava nam mora dati denar za repromaterial", ja seveda ce ste pa sami sebe pozrli in svoj kapital).

V bistvu je ne višajo.
Večinoma je odvisno od tega kok so kupci pripravljeni plačat tvojo robo in s kakimi stroški delaš.

Če imamo recimo primer takle:
dodana vrednost / zaposlenega 40 jurjev
od tega
20.000 plač
10.000 amortizacije
10.000 dobička

Pol pa plače nažgemo na milijon, kot pravi Rename, s tem da kupec ni pripravljen plačat niti centa več, se pravi, da dodana vrednost ob nespremenjeni vmesni potrošnji ostane enaka.

Dobiš takole strukturo DV
plus 1.000.000 plače
plus 10.000 amortizacije
minus 970.000 izgube
------------------
= dodana vrednost 40.000

[rava]
Pol pa plače nažgemo na milijon, kot pravi Rename, s tem da kupec ni pripravljen plačat niti centa več, se pravi, da dodana vrednost ob nespremenjeni vmesni potrošnji ostane enaka.

Tako, in to da kupec ni pripravljen placati niti centa vec mora biti pac default predpostavka, ker trznih cene tvojih proizvodov na trgu nic ne briga, ce hocejo ravno tvoji delavci visje place.

Dobiš takole strukturo DV
plus 1.000.000 plače
plus 10.000 amortizacije
minus 970.000 izgube
------------------
= dodana vrednost 40.000

Tole tudi meni ne sede zdravorazumsko, ceprav sem preprican, da imas prav. Zato sem pa jaz 2x racunovodstvo fuknil pri Hocevarju ali kaj je ze bil :)

No sej ... Great minds think alike. :)))
Glej moj prejšnji post - kaj se zgodi, če plače nažgeš, vse ostalo (material, storitve in cena izdelka) pa ostane enako.

[abohte]
> [bc123a]
> Poglej vrtce. velika vecina efektivno drzavnih, zasebni pa tudi prakticno krvavo odvisni od drzavnega financiranja.

Odvisni od tega denarja niso, si ga pa želijo (po mojem mnenju si ga tudi zaslužijo). Niso pa vsi vrtci takšni (vem, da zaradi žene poznaš zadeve), mnogi vrtci pa so povsem samoplačniški. Je pa res, da bi jih mnogo ugasnilo, če bi bilo v državnih dovolj kapacitet.

V ljubljani se takrat, ko smo mi iskali za malo vrtec, ni dalo niti zasebnega najti, ker je VSEM ki so izpolnjevali pogoje za vrtec Jankovic podelil koncesijo. Torej, "na trgu" je bilo tocno 0 mest v vrtcih. Saj sedaj hocejo spet protezirati obcinske vrtce in vzeti subvencije, ampak to je glih tisto, ko je biznis odvisen od muh drzave.

V sloveniji vsaj 50% delovne sile dela v poklicih, ki dvignejo in padejo z drzavo. 60% BDPja se pretoci skozi drzavo in paradrzavo, ce prav vem.

Ne se slepiti, da to nima izjemno mocnega vpliva na razmere na trgu delovne sile.

[rava]
... a veš, k tisto ko kritiki veličastnih slovenskih umetniških performansov (ko en skače k opica po odru) ugotovijo, da ima predstava visoko dodano vrednost.

A se tistemu ne reče odvzeta vrednost?

(Gledalcem je bil odvzet čas, ko so traparije gledali, čas pa ima tudi neko vrednost.)

[abohte]
> [bc123a]
> Zato sem pa jaz 2x racunovodstvo fuknil pri Hocevarju ali kaj je ze bil :)

On je bil car. :)

Enkrat sem na izpitu sem preracunal vse parametre na loncek jogurta, namesto na celotno proizvodnjo. Ker se mi je zdelo normalno (tako delamo inzenirji) da moras imeti za pravilen pogled na to kaj se dogaja, podatke pravilno normirane. 0 pik za tole nalogo, padel. Dodas se nekaj ostalih napak, pa je bilo pod mejo. Ceprav sem bil ziher da sem tole nalogo prav naredil. Zato se z racunovodji nikoli ne krega. Ce on pravi da je dodana vrednost to kar mu formula pravi, je ze tako, ceprav je skregano z zdravo pametjo.

[bc123a]
Tole tudi meni ne sede zdravorazumsko, ceprav sem preprican, da imas prav. Zato sem pa jaz 2x racunovodstvo fuknil pri Hocevarju ali kaj je ze bil :)

Folk pri dodani vrednosti mede to, ker gledajo z vidika prihodkov/stroškov ali pa z vidika transakcijskega računa plus/minus.

Treba je šaltat na logiko z vidika produkta, pa je precej bolj jasno zakaj je to tko.

Tle imamo eno tišlerijo v debati, pa ostanimo pri tem.
Nabaviš hlod, greš delat mizo.

Ure in ure si rintal, fleksarca se je mal znucala (al karkol se že uporablja pri tem, ne me za besedo držat), pa lastnik firme hoče svoj porcjon v obliki dobička.
Zraven si pa ponucal nekaj štroma, plačal najem mobilne davčne blagajne itd. - ampak to je dodana vrednost drugih fabrik, zato se to ne šteje k tebi, ampak gre skupaj z nabavno vrednostjo hloda v vmesno potrošnjo.

Se pravi - v preoblikovanje hlod v višje cenovni produkt je šlo delo, amortizacija in kapital, to je tvoja k hlodu dodana vrednost, ker tiste dodane vrednosti, ki so jo v to mizo vložili drugi (drvar, elektro, diler davčne blagajne, itd ...) ne moreš štet zraven, zato se to odšteje kot vmesna potrošnja.

[kren]
> [rava]
> Sej bo višja, če bodo kupci pripravljeni to plačat.

Tako. Dodane vrednosti ne bo zvišalo višanje (minimalnih) plač. V Avstriji in Nemčiji dodana vrednost na zaposlenega ni višja zaradi višjih plač ampak zato, ker so pač kupci pripravljeni več plačat.

Lih na tviterju se jajcamo okol tega, ker folk pizdi, da so štarcune po Avstriji in Nemčiji cenejše.
Kar sem jst benchmarkov delala, so imeli oni tudi nižje marže.

Eno je, če si taki v panogi, kjer lahko nabiješ cene in kupci to požrejo.

Tadruga stvar pa je, če delaš s ful nižjimi stroški, isti promet z manj zaposlenimi kar pa po moje delajo nemške in jodlarske štarcune, zato jim pride tudi višja dodana vrednost na zaposlenega in imajo lahk višje plače.

[kren]
> [rava]
> Sej bo višja, če bodo kupci pripravljeni to plačat.

Tako. Dodane vrednosti ne bo zvišalo višanje (minimalnih) plač. V Avstriji in Nemčiji dodana vrednost na zaposlenega ni višja zaradi višjih plač ampak zato, ker so pač kupci pripravljeni več plačat.

Hehe, če bi bil zloben bi dodal, da so v Avstriji in Nemčiji kupci pripravljeni več plačat, ker imajo višje plače. Ampak nisem tako zloben, da bi celo debato zapeljal v produktivnost. Ker produktivnost v slovencef politično nekorektna.

[kren]
> [rava]
> Tadruga stvar pa je, če delaš s ful nižjimi stroški, isti promet z manj zaposlenimi kar pa po moje delajo nemške in jodlarske štarcune, zato jim pride tudi višja dodana vrednost na zaposlenega in imajo lahk višje plače.

Pa ne delajo isti promet, ampak višji (celotno podjetje), ker je pač trg večji. In to ponavadi pomeni tudi nižje nabavne cene (zaradi ekonomije obsega) in višji dobiček.

Kar sem delala v distribuciji, smo imeli vsi distributerji v EU iste cene ex works z vzhoda, da se pa roba dostavi sem ali pa v Avstrijo, pa tud ni nevem kok razlike v ceni.

Pri nas so distributerji cene (marže) nabijali zaradi problemov, ki jih Nemci in Jodlarji nimajo tolk kot mi:

- več zaposlenih (predvsem v režiji),
- ful študentov v skladiščih, ki so peš limali slovenske deklaracije in prilagali slovenska navodila,
- grozljivega logističnega razsula pri največjih retailerjih (Mercator, Špar, Tuš), kjer se je moral potnik posebej ukvarjat in crkljat vsako poslovodjo v Spodnjih Vukojebincih, kar je pomenilo tudi več potnikov,
- višjih marketinških stroškov na artikel zaradi ekonomije obsega,
- korupcije nabavnikov - kjer nabavniki veliko kasirajo pod mizo, se jasno to tudi vkalkulira v veleprodajno ceno.

To so nahit taglavni vzroki.

Ja, verjamem če si delal direkt s Kitajci.

Mi smo več al manj s takimi, ki so imeli matice v ZDA ali EU in smo se z njimi pogovarjali o cenah, na vzhodu (Kitajska, Indokina) pa je laufala samo proizvodnja in se z njimi nismo pogovarjali o cenah.

Matice so zmer pizdile, ker smo zmer ornk sekali čez njihove priporočene prodajne cene in nam skoz govorili, da imamo prevelike marže.

Ima pa ekonomija obsega zihr vpliv pri določeni robi, sam sej pravim, taglavni vzroki za naše nabijanje cen so pa tisti, ki sem jih napisala.

[hostamox]
Lahko bi rekel, da je to tolažba revežev.


Pred leti sem bil v LOndonu, nič posebnega, pač sem slovenc. Ko sem se sprehajal po City-u, mi je padlo v uč pakiranje pred eno izmed restavracij. Bilo je zmrznjeno piščančje meso iz Poljske. Sem mislil da so v prestolnici kapitala bolj prehranski patrioti

Ko že zgoraj Nemirni hvali UK, jaz nisem prenesel tistih smeti ob avtocesti, ciganija bi rekli doma, mal zanemarjano mi je vse skup delovalo.

Če je gustl pobiral smeti pred blokom v Nemčiji( dobr da nisem sam js čuden), verjamem da mu je Slovenija všeč.

... ja, lahko bi rekel, da je to tolažba revežev ... no, lahko pa bi rekel, da ljudje bogastvo razumemo različno oziroma da ga za razliko od večine tukaj na Financah ne merimo zgolj s količino denarja v svojem žepu ... khmm, sploh če si tudi s svojo količino denarja v Sloveniji lahko privoščimo vse - OK, malo pretiravam - kar si lahko privoščijo dosti bogatejši v tujini ...

P.S.: jaz sem na totem forumu čudak, ker varnosti, narave in ljudi, kar omenjaš zgoraj, ne bi zamenjal za nekaj evrov več v žepu ...khmm, sploh ker podobne varnosti in narave kot v Sloveniji redko kje najdeš, socialnega omrežja pa ne moreš nesti s sabo v tujino, za novega pa ti ob obilici dela za preživetje v tujini zmanjka časa
...

[kren]
Majhni trgi so praviloma obsojeni na višje marže in cene (ker je pač zaradi večje ekonomije obsega na večjih trgih mogoče preživet z nižjimi maržami in cenami, kot na manjših trgih). Sploh če k temu dodaš še slabšo logistiko, organizacijo in produktivnost.

In birokracijo.

V zgodnjih 90tih letih je folk zastopil sestavo tkanine, če je na prišitku pisalo 95% viscose 5% elastane.
Danes tega ne zastopi več, zato mora nekdo natisnit nalepko, kjer piše 95% viskoza 5% elastan in jo nalepit na tisto cunjo.
Ker če tega ne naredi, je baje potrošnik strahovito ogrožen in neinformiran o sestavi, poleg tega je v teku tudi raznarodovanje zaradi neuporabe slovenščine in podobne grožnje so tle.

Zarad tega je tistemu, ki nalepke ne kresne gor na cunjo, treba nabit tako kazen, da bo vidu vse zvezde.