Strani: 1 2 3

1011Arist sporočil: 1.037
[#2783337] 10.07.19 14:06 · odgovor na: Endimion (#2783333)
Odgovori   +    1
Še enkrat odlično argumentirano
**********
Endimion sporočil: 10.252
[#2783350] 10.07.19 15:12 · odgovor na: anon-317028 (#2783290)
Odgovori   +    1
[FIN-311684]
Ne gre za to, da bi jaz razprodal vse, gre za naš veliki javni dolg, ki ga po grškem modelu, ki so ga zmodelirali mednarodni kreditodajalci, enkrat ne bomo mogli refinancirati, pač denarja nam po normalni obrestni meri ne bo želel nihče sposoditi. Kje bo izhod? Spomnimo se, Grki pred prihodom Trojke niso imeli niti za plače javnim uslužbencem, niti za pokojnine...Edini izhod jim je bila Trojka, ki je dala denar, seveda pod ostrimi pogoji, med drugim tudi z obvezo prodaje javne infrastrukture. Misliš, da bodo za Slovenijo drugačni pogoji? Infrastruktura in naravni monopoli nam bodo dolgoročno ostali le če, prvič, ne povečujemo državnega dolga, drugič, če npr. v desetih letih tujim kreditodajalcem vrnemo večino sposojenega denarja. Dolžna država ni suverena država in ne gospodari s svojo usodo, seveda tudi z naravnimi monopoli.
A to oni model, ki je naračunal, da vse kar je nad 60% ni vzdržno... in nekaj let kasneje avtorja prostodučšno priznata da sta spustila cel kup podatkov, in imela napake v excelovih formulah?
mimoidoci sporočil: 5.985
[#2783353] 10.07.19 15:28 · odgovor na: Endimion (#2783333)
Odgovori   +    1
Zadnja sprememba: mimoidoci 10.07.2019 15:31
[Endimion]
> [abohte]
> Hočeš reši, da proračun ostali 2 blagajni (ZPIZ in ZZZS) dofinancira z 8 mlr €/letno?!

Isusek NE. Proračuna RS je okol 10 ali 11, ZPIZ je težak okoli 5 in pol, in ZZZS okoli dve in pol. Skupaj v te tri malhe zberemo okoli 18 milijard. In potem gledaš tole:

www.mf.gov.si/filead...-2019.xlsx

Zakaj tega. Ker so notri transferi med temi malhami ponetirani. No tu so notri še občine, ampak te predstavljajo majhen delež napram tem trem ta velikim.

> > > Tebi se niti malo ne zdi neumno, da ima država vsaj 2mlor presežnih sredstev, za katere ne ve, kako bi jih plasirala, pa še dviguje davke (not to mention, da bi jih lahko vrnila prebivalstvu ali podjetjem, ki se zadolžujejo pretežno pri tujih bankah po 3% in več o.m., medtem ko znaša o.m. za te obresti koliko?, ali pa vsaj investirala v nek sklad)? Se ti res ne zdi?
>
> > Ne da ne ve, kam bi jih dala. Načrtno jih ima tam. IN ta vreča ima dost solidno dinamiko. V marcu je zaloga padla na 800 mio. Zakaj? Ker je Januarja država izdala za 1.5 milijarde obveznic, marca pa odplačala za 2.6 milijarde zapadlih. razlika je šla iz te malhe.
>
> OK, tega nisem vedel. Torej se očitno zavedajo, da imajo sredstev preveč. To je kul. Saj ne da bi hotel na nož v enem letu spraviti depozite na 1 mlr...
>
> > V letu 2009 so prihodki proračuna glede na leto poprej upadali tako hitro (z povprečno dinamiko -100 mio mesečno), da je verjetno imet tam nekaj čez milijardo pa pol na lagerju... kar smiselno. Tako kot imamo blagovne rezerve (Nafte za denimo 90dni, kar je spet 1/4 leta), pa še česa drugega.
>
> Razumem, ampak 3 mlr? Kaj se je pa zgodilo z odhodki? So res narastli, kot si napisal v nadaljevanju?

Glej excel, ki sem ti ga dal:
Leto 2008: Prihodki: 15.339.211.374 Odhodki: 15.441.743.041
Leto 2009: Prihodki: 14.407.999.358 Odhodki: 16.368.228.988

Prihodki za eno milijardo dol, odhodki pa za milijardo gor. Konsolidirano gledano 2 milijardi minusa.

Transferi neposlenim so se v pičlem letu dvignili za 100%, Sredstva za pokojnine za 15% (To je leto ko začnejo bejbibumarji v penzijo lest), stroški dela v Javnem sektirju skočijo za desetino (Halo Virant in Janša, Fuck you very much)

> > Sicer pa lahko narediva pridigo vsem slovenkam in slovencem, ki imajo v bankah zloženih 19 milijard vlog (raznoraznih). Zakaj tega ne plasirajo v kaj bolj donosnega. ali naložijo v penzijski sklad...
>
> Pa kje ti gledaš te podatke? Če govorimo o fizičnih osebah, imajo te res toliko vlog?!

Govorim o "Gospodinjstva in neprofitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva"
bankaslovenije.blob....019_06.pdf

Stran II-20 (oziroma 26 v pdf-ju) Izbrane obveznosti ostalih finančnih inštitucij:

Vlog čez noč: 14.621 mio
Kratkoročni depoziti: 1.925 mio
Dolgoročni depoziti: 2.743 mio
In ene 350 mio teh vlog še ekstra v tujih valutah.

Se lahko strinjava da razna hospic društva nimajo nekih silnih milijonov na računih.

In če pomisliš da lahko Slovenke in Slovenci varčujemo tudi v tujii, ni hudič da ni nekaj tega še zunaj. Kar poa to poročilo ne zajema.

Na strani 20 v pdf pa imaš še terjatve bak do teh istih. Skupaj imajo Gospodinjstva in NIPSG zdajle 10,6 milijarde podeljenih kreditov. leta 2011 pa jih je bilo za 9,454 milijarde. Državljani smo netto upnik do bank. Državljani s svojo stopnjo akumuliranja KOMOT financiramo slovensko gospodarstvo. No lahko bi. sokler smo imeli kaj bank svojih.

To je 1. razlog, da bo zdaj tuje banke v krizi reševala... država.

Slovenski državljani damo okoli 13% razpoložljivega prihodka v prihranke. Guess what. To je drugi najvišji delež v EU. Nemška gospodinja... my foot. Lahko jo damo na ku**c to vestno švabsko gospodinjo.

Kako zelo se je struktura financiranja (pasiva bank) spremenila ti pokaže tudi Tabela Brutto zunanji dolg Slovenije:
apl.bsi.si/iskalniki...apaId=296&

Pa zaskrolaš do: "INSTITUCIJE, KI SPREJEMAJO VLOGE, razen centralne banke"
Leta 2005: 8,643 MLRD tujih virov.
Leta 2008: 17,886 MLRD tujih virov (Bajuk, Fuck you very much indeed)
Leta 2018: 3,344 MLRD tujih virov.

Oni tobogan navzdol od skor 18 do 6 ali pa 5,5 so banke lahko preživele, ker je za njimi stala država. Tako kot se je bančni hitro praznil, je morala država vskočit in vakuum zapolnit. Al pa bi dovela razpadlo vse skupaj. Pa tudi če pustimo mahinacije leta 2013 ob strani.

Državni dolg ima svoj smisel. Praviloma nastane kot posledica želje družbe da si nekaj zgradi (Ceste, železnice, šole.. Al pa če Olimpijske igre orgasnizira - Montreal je rabil 40 let da je pufe poplačal) Ali pa so posledica tega da rešuje svoje podsisteme. To je bilo pri nas v letih 2009 do recimo 2012 (v 2013 beležimo gopodarsko rast).

IN to mikropodjetniško usajanje na temo grda grda država pa kako ne more to podjetniško, je abervezno. Podjetnik ma eno oko na svojem poslu, drugega pa na 4 konkurenčnih. Država pa mora gledat na vseh 5 pa še na njihove družinske člane, pa na njihove penzionerske starše pa na zdravnike, da cajtajo teh 5, pa učitelje, da jim mularijo učijo.. etc... Ni enako, ne po smilu, ne po materiji, še manj pa po izvedbi.

Te najprej citiram: "Leta 2008: 17,886 MLRD tujih virov (Bajuk, Fuck you very much indeed)"

Se ti za tole res zdi kriv Bajuk? Zakaj? Prosim za odgovor, ki mi ga sicer doslej še nikoli nisi naklonil (da razčistimo tisti fuck you very much).
Endimion sporočil: 10.252
[#2783356] 10.07.19 15:47 · odgovor na: mimoidoci (#2783353)
Odgovori   +    4
Saj ne vem kaj bi lahko naredil... Lahko bi preko BS šel dvigat obvezno rezervo (in bil jeban, da duši gospodarsko rast), lahko bi Kot največji lastnik bank Dobesedno naložil upravam, da naj mal pritisnejo na bremzo.

Zašla bova v politiko. Ampak ne more mi ena opcija non stop jamrat, kako da oni ta drugi , ko so na oblasti harajo po bankah in firmah in dobijo pol Simone Dimic kredite.. Ko pa so oni na oblasti pa.. Ne ne da se nič naresti, ne moremo...

Finančni minister v državi, kjer je bila država lastnica 2/3 bančnega sistema NE MORE NAREDIT NIČ? Jah pol se politika nikol ni vmešavala nikamor. Hm. Maili od Kovačiča direkt Janezu na Trstenjakovo?

Direktno ni odgovoren. Z vstopom v ERMII ko smo SIT pribili na EUR, je valutno tveganje za Slovenijo odpadlo. To je znižalo OM, in povzročilo poplavo denarja.

Dejstvo je da je bilo leto 2008 volilno leto in, četudi se je te številke VIDELO in razumelo, ni bilo nekega interesa da bi se karkoli naredilo. Se spominjaš onega predvolilnega soočenja, kjer je Bajuk ves prepoten vpil na novinarja, ja da če so ta levi taki asi, naj pa oni "zrihtajo" 7% gopodarsko rast. V smislu "Mi smo jo zrihtali".. Ne, onih 15+milijard tujega denarja jo je zrihtalo. In povzročilo, da so bile tudi cifre proračuna lepše, ko t bi brez tega realnosektoraškega pufanja, bile.
philips sporočil: 6.715
[#2783357] 10.07.19 15:48 · odgovor na: Endimion (#2783350)
Odgovori   +    0
[Endimion]
> [FIN-311684]
> Ne gre za to, da bi jaz razprodal vse, gre za naš veliki javni dolg, ki ga po grškem modelu, ki so ga zmodelirali mednarodni kreditodajalci, enkrat ne bomo mogli refinancirati, pač denarja nam po normalni obrestni meri ne bo želel nihče sposoditi. Kje bo izhod? Spomnimo se, Grki pred prihodom Trojke niso imeli niti za plače javnim uslužbencem, niti za pokojnine...Edini izhod jim je bila Trojka, ki je dala denar, seveda pod ostrimi pogoji, med drugim tudi z obvezo prodaje javne infrastrukture. Misliš, da bodo za Slovenijo drugačni pogoji? Infrastruktura in naravni monopoli nam bodo dolgoročno ostali le če, prvič, ne povečujemo državnega dolga, drugič, če npr. v desetih letih tujim kreditodajalcem vrnemo večino sposojenega denarja. Dolžna država ni suverena država in ne gospodari s svojo usodo, seveda tudi z naravnimi monopoli.

A to oni model, ki je naračunal, da vse kar je nad 60% ni vzdržno... in nekaj let kasneje avtorja prostodučšno priznata da sta spustila cel kup podatkov, in imela napake v excelovih formulah?
Mislim da je bilo 90%, da je bil Rogoff ( ali podobno)
Endimion sporočil: 10.252
[#2783359] 10.07.19 15:54 · odgovor na: philips (#2783357)
Odgovori   +    0
Res je, prav imaš:

theconversation.com/...mics-13646

60% je bila Maaschristka meja...
mimoidoci sporočil: 5.985
[#2783366] 10.07.19 16:29 · odgovor na: Endimion (#2783356)
Odgovori   +    7
Zadnja sprememba: mimoidoci 10.07.2019 16:32
[Endimion]
Saj ne vem kaj bi lahko naredil... Lahko bi preko BS šel dvigat obvezno rezervo (in bil jeban, da duši gospodarsko rast), lahko bi Kot največji lastnik bank Dobesedno naložil upravam, da naj mal pritisnejo na bremzo.

Zašla bova v politiko. Ampak ne more mi ena opcija non stop jamrat, kako da oni ta drugi , ko so na oblasti harajo po bankah in firmah in dobijo pol Simone Dimic kredite.. Ko pa so oni na oblasti pa.. Ne ne da se nič naresti, ne moremo...

Finančni minister v državi, kjer je bila država lastnica 2/3 bančnega sistema NE MORE NAREDIT NIČ? Jah pol se politika nikol ni vmešavala nikamor. Hm. Maili od Kovačiča direkt Janezu na Trstenjakovo?

Direktno ni odgovoren. Z vstopom v ERMII ko smo SIT pribili na EUR, je valutno tveganje za Slovenijo odpadlo. To je znižalo OM, in povzročilo poplavo denarja.

Dejstvo je da je bilo leto 2008 volilno leto in, četudi se je te številke VIDELO in razumelo, ni bilo nekega interesa da bi se karkoli naredilo. Se spominjaš onega predvolilnega soočenja, kjer je Bajuk ves prepoten vpil na novinarja, ja da če so ta levi taki asi, naj pa oni "zrihtajo" 7% gopodarsko rast. V smislu "Mi smo jo zrihtali".. Ne, onih 15+milijard tujega denarja jo je zrihtalo. In povzročilo, da so bile tudi cifre proračuna lepše, ko t bi brez tega realnosektoraškega pufanja, bile.

Vitlaš, motaš, pleteš, a vseeno spoštujem, da si zmogel odgovor. Samo en političen stavek bom napisal: Jebeš splošno "objektivno" ocenjevanje zgodovine, če na koncu stoji zgolj fuck you Janša, Bajuk ali Šušteršič (velja tudi za ostale vsegliharje). Za orto levičarje vsaj vem, da nimajo pojma, niti se nočejo razsvetliti.

2008 (in že leta prej) je bila konjunktura na višku. Če trg povprašuje po kreditih in drugih poslih, banke obstajajo zato, da se ravnajo po zahtevah trga. Če na pasivi ni denarja za plasmaje, si ga morajo pač izposoditi. Pri tem morajo paziti le, da ga plasirajo po višji OM od izposojene (minus stroški).

Domače banke so tedaj imele zaledje v domačih depozitih (prebivalstva in gospodarstva), tuje pa ne. Nekatere tuje banke so se tedaj komaj pojavljale in komaj začenjale širiti poslovanje, zato so si morale pasivo zagotoviti od svojih bank mamic oziroma jo pripeljati s seboj (Societe generale, Unicredit, Intesa San Paolo, HYPO,...). Samo Hypo Leasing in Hypo Banka sta od tvojih navedenih 17 mlrd imela na pasivi cca 4 mlrd takoimenovanih REFI linij od Heiderjeve celovške mamice, samo zato, da so se lahko širili po slovenski zemljici in na koncu poklonili denar avstrijskih korošcev teti Hildi. Če je po tvoje vsega kriv Bajuk mora v tem primeru prejeti zasluge.

Druga skrb bank je usklajenost ročnosti virov in plasmajev. V tvojem primeru 17-ih mlrd, jih je bilo celo večina dolgoročnih, kar je v redu. Zato je 2011 bilo zunanjega dolga do tujih bank še vedno za 13,5 mlrd, kar ti nikjer ne omeniš (z recimo: fuck you Križanič). Šlo je torej za zunanji dolg, ki so ga tuje banke (dolgoročno) večinoma vračale same (vse kar je bilo likvidnega se je z raznimi aranžmaji vračalo bankam materam) in pri tem obupno kopnele, ker so ob tem izgubljale še kapital zaradi kolapsa slovenskega gospodarstva, ki je rezultiral v odpisih slabih terjatev. Tako smo prišli do današnjega stanja. Kaj je imel s strategijami tujih bank Bajuk? Nič.
Endimion sporočil: 10.252
[#2783367] 10.07.19 16:35 · odgovor na: mimoidoci (#2783366)
Odgovori   +    4
Plus za odgovor.

Le Hypo leasing ne gre sem notri. Ni institucija ki sprejema vloge. Njene milijarde so malo nižje v oni tabeli.

In tudi ni reguliranja s strani BS. Al se motim?

In kreditne linije Leasinga niso bile do Hypo hčere v LJ ampak direkt do mamice v Celovcu.
mimoidoci sporočil: 5.985
[#2783368] 10.07.19 16:44 · odgovor na: Endimion (#2783367)
Odgovori   +    1
Zadnja sprememba: mimoidoci 10.07.2019 16:51
[Endimion]
Plus za odgovor.

Le Hypo leasing ne gre sem notri. Ni institucija ki sprejema vloge. Njene milijarde so malo nižje v oni tabeli.

In tudi ni reguliranja s strani BS. Al se motim?

In kreditne linije Leasinga niso bile do Hypo hčere v LJ ampak direkt do mamice v Celovcu.

Hypo Leasing sem v originalu hotel izpustiti. Potem sem v tvoji prilogi zaznal, da navajaš celoten bruto zunanji dolg. Tam notri je tudi Leasing (ni reguliran) morda res ne v tisti vrstici kot banke. Itak pa ga ni več.

Hvala za plus. Vsa čast. Introspekcija na tem forumu, pa i šire, je neverjetno redek pojav.
anon-207617 sporočil: 6.899
[#2783374] 10.07.19 18:21 · odgovor na: (#2783313)
Odgovori   +    2
Zadnja sprememba: anon-207617 10.07.2019 18:36
[abohte]
> [NemirniTujec]
> Priljubljen nacin je kreditiranje po absurdnih obrestih. Ker pa se lahko najdejo tudi drugi krediterji, je se bolj prakticno uzurpirati provincialen bancni sistem in od drzave in njenih bank prisilno odkupovati assete po kriminalno diskontiranih vrednostih, da provinca dobi kakrsen koli cashflow, medtem ko je politicno odrezana od financnih trgov.

Mislim, da je TadejK večkrat lepo razčlenil, da smo si sami trgali od ust za futranje prašičev... Prašiči so pa ponujeno vzeli, jasno.
Ce bi citiral se par vrstic visje, bi videl da sem uposteval tudi simbolicne podkupnine plemenskim poglavarjem (v obliki bruseljskih sluzbic).

Celo pasaluk kot je slovenija ima dovolj financnega znanja, da je bilo na pravih mestih dovolj ljudi, ki so nasprotovali avtoposilstvu drzave s svabskim pendrekom. Zal so prevladala svaboljubska goveda. Morda je nekaj nacelnezev odstopilo, mnogi so se oglasali, en se je menda celo protestno fental, vecina pa je odmahnila z roko, ker kaj ces drugega kot jebat na suho maso, ki takoj po jebanju na volitvah prosi za nov dildo in nastavi rit.

Tak da pazljivo s tem kaj si "smo" - nic si ni-smo. Trgali SO posveceni lopovi za obljubljeno nagrado. In ne sebi, pac pa zarukanim ovcam ki jih volijo.

In v teh prasicjih poslih se skriva tudi potreba po nekoliko vecji rezervi financno nesuverene province; ko nas bodo naslednjic prisli pokavsat, bodo domaci prasci imeli vecji leverage, in bojo lahko zahtevali ne zgolj sluzbico v brislju, ampak morda celo vlogo upravnega fikusa v kakem oddelku za odsluzene politike v firmi ResniPrasci GMBH, kjer je placa par milijonov na leto, ne pa kurcevih 20 jurjev na mesec za 4 leta v nekem pizdoslovskem oddelku evropske komisije.

Verno ljudstvo pa bo seveda spet pojebano - zato je na svetu.

Mislim da to do kraja pojasnjuje, zakaj klika plemenskih poglavarjev jebeludzbunistana zeli imeti zajetne financne rezerve?
Endimion sporočil: 10.252
[#2783375] 10.07.19 18:23 · odgovor na: mimoidoci (#2783368)
Odgovori   +    0
Jaz sem v originalu omenjal le banke. In njihove zunanje obveznosti. Celokupen bruto zunanji dolg je šel pa iz nekih 20 na 42 milijard v onih 4 letih.

Tako da menim da je leasing v kategoriji nižje. Saj je v bistvu gospodarska družba. Ni banka.

Nlb je imela takrat bilančno vsoto koliko... 17 ali 18 mlrd. Za NKBM spekuliram da okoli 8 ali 9. Celotni sistem pa 45. Zato mislim da ono povečanje zunanjih obveznosti samega bančnega sistema ni šlo povečini na domače bančne hčere do tujih mamic. Ker vsi Hypoti SKB in Reiffesni in podobno ni bilo tako veliko da bi to lahko splasiralo. Razen če bi CB res gledala proč pri kapitalskih kolicnikih. Kar bi morda celo držalo.
1357 sporočil: 7.095
[#2783376] 10.07.19 18:24 · odgovor na: mimoidoci (#2783366)
Odgovori   +    0
Problem prve Janševe vlade je bil predvsem v tem da so ves denar, ki je pritekal v tedaj še večinsko državne banke metali v gradbeništvo in tajkunske prevzeme, zanemarili so pa realni sektor gospodarstva. Tankost Janševe ekonomsko finačne politične paradigme je potrdila njegova druga vlada, kjer so sprocesuirali ZUJF skozi parlament ne pa tudi ostalih strukturnih ukrepov. Časi ekstremov, ali dobrih še bolje pa slabih, so najboljši za strukturne reforme. Pa še ZUJF so bolj ali manj zrelizirali Virantovi ( Šuštaršič; kader nekdanjega predsednika Drnovška).
anon-207617 sporočil: 6.899
[#2783378] 10.07.19 18:39 · odgovor na: (#2783377)
Odgovori   +    2
[abohte]
Nisem ga omenjal iz 2 razlogov:
prvič, ker pišeš o tem, da je dobro, če ima država neko rezervo, ker s tem ohranja svojo suverenost. Jaz se s tem strinjam, ampak kaj 3,5 mlr ni zadosti?
drugič, ker za hlapce ni nobena rezerva dovolj velika. Pa kaj bi bilo drugače, če bi imela Slovenija večjo rezervo? Nič. Še vedno bi DuPont pisal z Gradu (prosto po Kafki), in še vedno bi slovenski biciklisti nevrotično čakali na vsak namig pozornosti. Endimion pa še kar misli, da bi bile banke slovenske in jih ne bi razprodajali, če le Virant ne bi zagonil tistih 300 mio € za plačno reformo. Preden je delfsko preročišče na gradu Zokija ponižno prosilo, da kandidira, so Slovenci imeli banke, sedaj jih nimajo več. Je pa Zoki uredil parkiranje v Štepanjcu. Hvala bogu. Še Jernej bi bil zadovoljen.
Oprosti ker v prvo nisem bil dovolj jasen - sem se dopolnil s popravkom. Torej - rezerve rabijo stri(z)ci, ne pa ovce seveda.
Endimion sporočil: 10.252
[#2783380] 10.07.19 18:41 · odgovor na: (#2783373)
Odgovori   +    0
Noben od teh dejavnikov ni povezan z recesijo. Razen brezposelnosti.

A niso le nadomestila za brezposelne. Ko padejo prihodki prebivalcem imaš najprej nižji davčni izplen. Višji so otroški dodatki. Pa regresi malice. Pa vse živo kar je po višini vezano na višino osebnega dohodka posameznika.

Masa za penzije se je povečevala zarad obojega. Penzije se usklajujejo z inflacijo. Leta 2007 je bila 7% leta 2008 pa mislim da 5 ali 6. Dodas se povečano število prejemnikov. Pa si tam.

Leta 2008 ni bilo ELA mehanizma ki bi reševal likvidnost bank. Država je takrat v banke ukucala 3 mlrd depozitov. Mirno. Ta dnar je morala imet. In ta dnar je bil takrat od krizanicevih zadolžitev, ker tega denarja iz "poslovanja" ni mogla narest, ker nikol do leta 2017 ni delala s plusom. Nikol. Niti leta 2008 ne. Dodaj se redno financiranje skupne porabe... In javni dolg kar naenkrat postane razumljiv. Oziroma poznamo razloge zanj.

V istem biltenu banke slovenije imaš tudi obveznosti banke slovenije do države in obveznosti bank do države. To je ta denar in boš videl da stevilka ni enakomerna. Zelo skače skozi mesece v letu.
crt sporočil: 27.122
[#2783385] 10.07.19 19:44 · odgovor na: (#2783384)
Odgovori   +    3
Zadnja sprememba: crt 10.07.2019 19:47
[abohte]
Ja, ampak ti razlogi niso obstajali niti v obdobju 1991-2007 niti v obdobju 2013-2019, obstajali so zgolj v obdobju 2008-2012. 2013 so šli krediti že na DUTB. Država pa še še vedno čiča na denarju. Mene v bistvu ne zanima, kako je ta denar "nastal", ampak me zanima zakaj je še vedno pri državi. Kaj se boji kreditnega krča? Resno? Pri tako majhni zadolženosti podjetij, kot je sedaj? Resno? Pri takšni prekapitaliranosti bank?
par enostavnih:

1 - for no reason, tj. nabralo se je, pa nihce posebej ni sel gledat, kaj zdaj s tem (ne se smejat, to je cista inercija in dalec od nemogocega, po moje)

2 - boji se kreditnega krca zase, torej zmanjsane ali bistveno podrazene moznosti zadolzevanja proracuna (katerega odhodki pa so precej lepljivi) in ker racuna, da ima kot bolha na repu psa dosti vecjo volatilnost teh moznosti kot rep ali pes, drzi toliko vecji % ciste likvidnostne rezerve, drzi pa jo v taki obliki, kot edina pritice rezervi za as-close-to-ALL-as-makes-no-difference situations, torej da bo ziher uporabljiva v se tako wtf razmerah (ceteris paribus) ... okej, lahko bi tudi kupila bunde ... ampak na koncu je celo to trzna spekulacija

po moje je 2 smiselno, ceprav hkrati mislim, da je 1 mogoce se malo bolj verjetno.
crt sporočil: 27.122
[#2783391] 10.07.19 20:32 · odgovor na: (#2783387)
Odgovori   +    1
[abohte]
Noben od obeh odgovorov me ne zadovolji (ne v smislu, da se ne strinjam s tabo, ampak da od države pričakujem več).
hja, visoke cilje imas :)
mimoidoci sporočil: 5.985
[#2783392] 10.07.19 21:24 · odgovor na: 1357 (#2783376)
Odgovori   +    1
Zadnja sprememba: mimoidoci 10.07.2019 21:43
[1357]
Problem prve Janševe vlade je bil predvsem v tem da so ves denar, ki je pritekal v tedaj še večinsko državne banke metali v gradbeništvo in tajkunske prevzeme, zanemarili so pa realni sektor gospodarstva. Tankost Janševe ekonomsko finačne politične paradigme je potrdila njegova druga vlada, kjer so sprocesuirali ZUJF skozi parlament ne pa tudi ostalih strukturnih ukrepov. Časi ekstremov, ali dobrih še bolje pa slabih, so najboljši za strukturne reforme. Pa še ZUJF so bolj ali manj zrelizirali Virantovi ( Šuštaršič; kader nekdanjega predsednika Drnovška).

Če hočeš razpravljati z menoj, moraš najprej ugotoviti, da vlada ne more metati bančnega denarja v privat gradbene in privat tajkunske firme. Trg fake kreditiranja je deloval drugače.

Ko je risk manager v banki opazil, da bo npr. SCT ob aktualnem zahtevku za kredit prečkal "point of no return" (glede na zadnjo bilanco stanja in še nekaj olepšanih argumentov in fake zavarovanj), sta mu eden od izvršnih direktorjev banke in direktor sektorja Gradbeništvo (ki je poslovni sektor v banki in nagrajevan od obsega poslov) lepo povedala, da se tako močnega komitenta kot je SCT ne sme zajebavat, še manj pa se gre igrati s tako uglednim managerjem kot je gospod Zidar.

Če risk manager še ni dojel, sta mu razložila še, da njegova plača in banka kot celota zavisijo od bančnih poslov in da ima SCT poleg 10 različnih kreditov za 500 mio EUR pri njih še ves plačilni promet, akreditive, garancije, devizno poslovanje in plače ter račune vseh zaposlenih in da je tu zajebancije o tveganosti komitenta konec. Capish?

P.S.: Kaj bolj realnega o bančni luknji kot je to zgoraj boš težko kje prebral.
mimoidoci sporočil: 5.985
[#2783393] 10.07.19 21:37 · odgovor na: Endimion (#2783375)
Odgovori   +    1
[Endimion]
Jaz sem v originalu omenjal le banke. In njihove zunanje obveznosti. Celokupen bruto zunanji dolg je šel pa iz nekih 20 na 42 milijard v onih 4 letih.

Tako da menim da je leasing v kategoriji nižje. Saj je v bistvu gospodarska družba. Ni banka.

Nlb je imela takrat bilančno vsoto koliko... 17 ali 18 mlrd. Za NKBM spekuliram da okoli 8 ali 9. Celotni sistem pa 45. Zato mislim da ono povečanje zunanjih obveznosti samega bančnega sistema ni šlo povečini na domače bančne hčere do tujih mamic. Ker vsi Hypoti SKB in Reiffesni in podobno ni bilo tako veliko da bi to lahko splasiralo. Razen če bi CB res gledala proč pri kapitalskih kolicnikih. Kar bi morda celo držalo.
Nisem rekel, da domače banke niso imele tujih depozitov, le proporc ni bil tako velik, ker so imele "sistemske" domače banke v strukturi pasive tudi precej več domačih depozitov. Če praviš, da je bilo 2/3 bilančne vsote od sistemskih domačih bank, je bil tuji dolg disproporcionalno večji pri bankah v tuji lasti.

Jaz sem pred teboj zagovarjal Bajuka, ki s tujci in njihovimi strategijami evidentno ni mogel imeti nič in si ne zasluži fuck off-a. Seveda tudi s tujimi bankami, ki so pri naših domačih "sistemskih" v času poplave denarja plasirale EUR-e po fantastičnih dolgoročnih 5% Bajuk ni mogel imeti nič.
1357 sporočil: 7.095
[#2783453] 11.07.19 10:48 · odgovor na: mimoidoci (#2783392)
Odgovori   +    1
Zadnja sprememba: 1357 11.07.2019 10:55
Ne formaliziraj stvari ampak bodi praktičen. Kdo je postavljal nadzorne svete bank? Vlada ( vladajoča koalicija). In ti nadzorni sveti so postavljali uprave in dajali tem upravam navodila na kaj naj bo fokusirano njihovo delo. To delajo vsi nadzorni sveti kjer koli po svetu v delniških družbah. Zakaj so pa potem šefi uprav komunicirali z vladajočo politiko kadar je šlo celo po njihovo za problematične posle. In zakaj so hodili tajkuni in direktorji podjetij na dogovore o poslih v vladne sobane na Gregorčičevi če vlada ni imela ničesar zraven pri odločitvah o kadrovanju v posameznih podjetjih ali o načinu finaciranja posameznih privatnih projektov preko državnih bank?
Na te zgodbe o risk managerjih pri tajkunskem lastninjenju in državnih infrastrukturnih projektih lahko kar pozabiš. Risk managerji so bili strah in trepet za običajne komercialne najemnike kreditov pri bankah ne pa za tajkune in infrastrukturo državnega ( beri političnega) pomena za vladajočo stranko ali koalicijo. Banke bodo postale normalne ko se bodo začele obnašati striktno po ekonomski logiki brez kakršnih koli premisij politične ekonomije. V Evropi so vsa sranja v bankah nastala ravno zaradi prevelike podrejenosti politični ekonomiji in željam vsakršnih poliričnih opcij na oblasti, vsa ta sranja so se pa plačala iz denarja davkoplačevalcev na koncu.
vrac sporočil: 11.068
[#2783472] 11.07.19 12:47 · odgovor na: Endimion (#2783356)
Odgovori   +    1
Bajuk je bil fejst dec, dokaj nesposoben za funkcijo finančnega ministra v tistih razmerah in zato žal ni razumel takratnih razmer, ki so silile v gašenje pregretega gospodarstva, pa tega ni storil. Seveda bi lahko ukrepal, že z dvigom obvezne rezerve bank kot si zapisal bi naredil pol posla. Potem bi tudi do norih privatizacij mnogo teže prišlo, ker bi bil kapital predrag. Sicer pa po bitki je lahko biti general.
mimoidoci sporočil: 5.985
[#2783490] 11.07.19 14:36 · odgovor na: 1357 (#2783453)
Odgovori   +    3
[1357]
Ne formaliziraj stvari ampak bodi praktičen. Kdo je postavljal nadzorne svete bank? Vlada ( vladajoča koalicija). In ti nadzorni sveti so postavljali uprave in dajali tem upravam navodila na kaj naj bo fokusirano njihovo delo. To delajo vsi nadzorni sveti kjer koli po svetu v delniških družbah. Zakaj so pa potem šefi uprav komunicirali z vladajočo politiko kadar je šlo celo po njihovo za problematične posle. In zakaj so hodili tajkuni in direktorji podjetij na dogovore o poslih v vladne sobane na Gregorčičevi če vlada ni imela ničesar zraven pri odločitvah o kadrovanju v posameznih podjetjih ali o načinu finaciranja posameznih privatnih projektov preko državnih bank?
Na te zgodbe o risk managerjih pri tajkunskem lastninjenju in državnih infrastrukturnih projektih lahko kar pozabiš. Risk managerji so bili strah in trepet za običajne komercialne najemnike kreditov pri bankah ne pa za tajkune in infrastrukturo državnega ( beri političnega) pomena za vladajočo stranko ali koalicijo. Banke bodo postale normalne ko se bodo začele obnašati striktno po ekonomski logiki brez kakršnih koli premisij politične ekonomije. V Evropi so vsa sranja v bankah nastala ravno zaradi prevelike podrejenosti politični ekonomiji in željam vsakršnih poliričnih opcij na oblasti, vsa ta sranja so se pa plačala iz denarja davkoplačevalcev na koncu.

Ne formaliziraj stvari ampak bodi praktičen. Na vsaki kreditni pogodbi na koncu stoji podpis odgovornih. Nihče od njih ni bil politično delegirani nadzornik banke alias tabula rasa bančništva.

Osebno sem bil prisoten na mnogo sestankih, kjer je iracionalni in komercialni DA za kredit prevladal nad evidentno logičnim in defenzivnim NE proti kreditu. Še posebej impresivne so bile argumentacije za DA, ki so tedaj prevladovale. Samo tvoja domišljija tu loči med navadnimi malimi povpraševalci in velikimi tajkunskimi giganti. Vse se je obravnavalo, posebej sestanki so bili pa ravno pri večjih.

Ko se je ustanovilo DUTB, se je dalo kakšnih 14 dni na internetu videti seznam vseh partij (po posameznem poslu) kreditov, ki so bili določeni za slabe. Po posamezni banki, z imenom komitenta, po letnici odobritve. Ogromno slabih kreditov in reprogramov je bilo odobrenih izven obdobja vlade, ki bi jo ti rad očrnil (pred pa tudi po njej; od 1995 do 2012).
anon-61428 sporočil: 4.493
[#2783508] 11.07.19 16:33 · odgovor na: (#2783387)
Odgovori   +    1
[abohte]
Noben od obeh odgovorov me ne zadovolji (ne v smislu, da se ne strinjam s tabo, ampak da od države pričakujem več).
Ključna ugotovitev. In večina ki nas pričakuje več bolje učinkoviteje moderneje inovativno vitkejše itd od države je razočaranih pa niti ne gre nujno za leve desne. Enostavno uničujejo material v ljudeh ki bi bil pripravljen delati bolje več drugače. Ponavadi celo če imas zakonsko podporo toda v praksi je ne moreš uveljavit, ker ti je odvzeta moč odločanja.
Mamo kar mamo in ostajamo ujeti v balkan.
hostamox sporočil: 8.460
[#2783535] 11.07.19 23:43 · odgovor na: crt (#2783316)
Odgovori   +    0
Zadnja sprememba: hostamox 11.07.2019 23:55
[crt]
> [abohte]
> > [Endimion]
> > Sicer pa lahko narediva pridigo vsem slovenkam in slovencem, ki imajo v bankah zloženih 19 milijard vlog (raznoraznih). Zakaj tega ne plasirajo v kaj bolj donosnega. ali naložijo v penzijski sklad...
>
> Pa kje ti gledaš te podatke? Če govorimo o fizičnih osebah, imajo te res toliko vlog?!

25.04.2019 Četrtletna informacija Finančni računi Slovenije, april 2019 Finančna sredstva gospodinjstev so konec leta 2018 znašala 45,2 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 1,8 mrd EUR. Vloge gospodinjstev so znašale 19,4 mrd EUR, od tega je bilo 97% vlog v domačih bankah. www.bsi.si/obvestila...ublikacije

(in to, da v casu as close to 0 as makes no difference obrestnih mer depoziti rastejo, tudi ni slovenska posebnost)

A ženinih 50.000 gotovinskega hipotekarnega kredita na varčevalne računu tudi šteje med depozite.
crt sporočil: 27.122
[#2783540] 12.07.19 06:39 · odgovor na: hostamox (#2783535)
Odgovori   +    0
Zadnja sprememba: crt 12.07.2019 06:59
[hostamox]
> [crt]
> > [abohte]
> > > [Endimion]
> > > Sicer pa lahko narediva pridigo vsem slovenkam in slovencem, ki imajo v bankah zloženih 19 milijard vlog (raznoraznih). Zakaj tega ne plasirajo v kaj bolj donosnega. ali naložijo v penzijski sklad...
> >
> > Pa kje ti gledaš te podatke? Če govorimo o fizičnih osebah, imajo te res toliko vlog?!
>
> 25.04.2019 Četrtletna informacija Finančni računi Slovenije, april 2019 Finančna sredstva gospodinjstev so konec leta 2018 znašala 45,2 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 1,8 mrd EUR. Vloge gospodinjstev so znašale 19,4 mrd EUR, od tega je bilo 97% vlog v domačih bankah. www.bsi.si/obvestila...ublikacije
>
> (in to, da v casu as close to 0 as makes no difference obrestnih mer depoziti rastejo, tudi ni slovenska posebnost)


A ženinih 50.000 gotovinskega hipotekarnega kredita na varčevalne računu tudi šteje med depozite.
po moje ja, ker denar je denar, kaj je neto oziroma koliko reprezentancna je tvoja zena, pa si lahko grobo predstavljas na podlagi strukture depozitov in rasti kreditiranja gospodinjstev v istem viru ter svoje presoje, kolko je primerov, ko nekdo vzame kredit in denar pusti v banki.

ker sem prej omenjal, da rast depozitov ni slovenska posebnost, dodajam se: www.ebf.eu/wp-conten...igures.pdf
anon-317028 sporočil: 30.415
[#2783547] 12.07.19 08:47
Odgovori   +    4
Zadnja sprememba: anon-317028 12.07.2019 08:53
"Endimion" je napisal:
"Državni dolg ima svoj smisel. Praviloma nastane kot posledica želje družbe da si nekaj zgradi (Ceste, železnice, šole.. Al pa če Olimpijske igre orgasnizira - Montreal je rabil 40 let da je pufe poplačal) Ali pa so posledica tega da rešuje svoje podsisteme. To je bilo pri nas v letih 2009 do recimo 2012 (v 2013 beležimo gopodarsko rast)."

Ja, v smislu državnega dolga je problem, ker naš državni dolg prav zaradi tega kar si lepo zapisal nima smisla. Kakšen je v 31 milijardah javnega dolga delež za investicije, torej ceste, šole, železnice...? Kje so te državne investicije? Saj o tem podjetniki pišemo. Naj se država zadolži za investicije npr. drugi tir, modernizacijo železnic.. kajti te investicije bodo same odplačevale svoj dolg in ga ne bo treba večno refinancirati z novimi suženjskimi dolgovi pod suženjskimi pogoji, saj nične obresti ne bodo še dolgo. Koliko je smiselnih investicijskih kreditov v javnem dolgu? Teza. Večina javnega dolga je izginila v preveliki porabi javnega sektorja, zapravljena je v javnosektorski greznici in iz tega dolga ni nastalo nič, tudi ostalo ni nič, ostala je le obveznost vračila, ki se v obliki medgeneracijske kraje prelaga na naslednje generacije.
anon-514918 sporočil: 2.327
[#2783560] 12.07.19 10:33 · odgovor na: anon-317028 (#2783547)
Odgovori   +    5
Točno tako. Nekaj milijard je šlo za avtoceste. Polovica brez potrebe. Za železnico praktično nič. Potem so razni teši in magne, ki se bodo kmalu zaprli in podobno. Ko se sprehodiš po večjih slovenskih mestih, v širšem delu centra, v vsakem primeru vidiš široko razpredeno javnosektorsko greznico, ki zaposluje več kot polovico mesta. Recimo Nova Gorica je tak primer. Če pride obiskovalec v ta kraj, se lahko samo sprašuje, od česa ti ljudje živijo, saj ni ne industrije, ne HiTecha in še trgovine so večinoma slabe. Je pa nepregledna vrsta nekih javnih služb in ustanov za sviranje kurcu, ki ima seveda vsaka svojega šefa s 5k bruto in nepregledno množico kao diplomiranih pičkic, katerim komaj na 5000 mokrot med nogami pride v glavo ena čista, za polovico manj bruto na mesec. In vse to po vsej Sloveniji vzdržujejo delavci, ki jih Kučanova banda že 30 let dvotretjinsko krade.

Uriah Heep.
anon-317028 sporočil: 30.415
[#2783566] 12.07.19 11:07 · odgovor na: anon-514918 (#2783560)
Odgovori   +    3
[UriahHeep]
Točno tako. Nekaj milijard je šlo za avtoceste. Polovica brez potrebe. Za železnico praktično nič. Potem so razni teši in magne, ki se bodo kmalu zaprli in podobno...
Javni dolg države je cc. 31 milijard in v tem dolgu ni npr. dolga za avtoceste, ki je izločen in je dolg Darsa, za TEŠ6 plačuje dolg HSI...torej, te milijarde dolga za investicije niso vključene v javni dolg države. V teh 31 milijard ima največji delež dolg, ki ga je najela neposredno država za financiranje državnega proračuna po tomače tistih, ki so prisesani na proračun, veliki delež dolga so za financiranje javnega sektorja najele z državo povezane osebe...Beri na: www.finance.si/8852221
1357 sporočil: 7.095
[#2783587] 12.07.19 14:29 · odgovor na: mimoidoci (#2783490)
Odgovori   +    3
Zadnja sprememba: 1357 12.07.2019 14:37
Daj ne bluzi. Ali pa si eden od v tedanjem času "svetih" državnih bankirjev, ki so podeljevali kredite na podlagi političnih priporočil. "Velikih treh" gradbincev in tajkunov že od samega začetka ne bi smeli kreditirati na tak način na kakršen so se kreditirali. Tajkuni so se šli z bankami novodobne lombardne posle ( zastava premoženja ki se kkupuje s kreditom kot garancijo za povračilo kredita), bankirji ste bili pa "slepi" in niste videli teh poslov ter jim odobravali za dolgoročne naložbe ( odkupio delnic njihovih lastnih podjetij v fazah privatizacije) kratkoročne kredite. Farbaj koga drugega, mene ne boš in ne moreš, vsaj ne s tako otročjimi izgovori. Kje ste bili bankirji, ko si ej novodobna politična drhal ( levi in desni) na prehodu milenija omislila "nacionalni interes po slovnsko" da mora v slovenskih rokah ostati vse živo, ki tudi pod razno ni potrebno za normalno funkcioniranje države ( trgovska podjetja, pivovarne, gradbena podjetja,.......) Janševa vlada je med drugim dobila mandat 2004 tudi zato da ustavi norijo "nacionalnega interesa po slovensko" pa tega ni storila, vse kar je storila je zamenjala par direktorjev po politični pripadnosti ( kadre nasprotnih političnih opcij je zamenjala s sebi lojalnimi kadri) nič pa ni storila da bi počistila "kontaminiran kader" tedaj še večinsko državnih bank, ki so bile glavni motor te norije imenovne "nacionalni interes po slovnesko".
anon-204390 sporočil: 13.528
[#2783590] 12.07.19 14:46 · odgovor na: 0513ANITO (#2783123)
Odgovori   +    2
Zadnja sprememba: anon-204390 12.07.2019 14:47
[0513ANITO]
> [Endimion]
> Dotični forumaš (pa Ti tudi ne) pa ne razumeta, da je operiranje države na docela drugačni ravni in podjetniški pogled NE DELUJE VEDNO!
>
> Edina država ki je svoj dolg zradirala nominalno na nulo, in to brez defaulta, je bila Romunija pod Causescujem. IN Romuni so bili zategovanja pasu in odrekanja, ter pregovorno švabsko šparovne politike, tako veseli, da so ga po 6 letih "Šparajmo pa naj stane kar hoče" postavili pred zid in počili!
>
> Slovenski javni dolg je netirano okoli 22 in pol milijard. Zakaj? Ker ga je od 30 miijard nekaj čez sedem v lasti Banke Slovenije (kar efektivno pomeni, da je Država dolžna sama sebi). Kar pa so garancije, pa jih je od onih 4 miljard okoli pol takih ki so nam bile vsiljene s strani EU (EIB-Cotonou, in ESFS).
>
> za DARS-ove dolgove in HSE-Dolgove Proračun ne plačuje obresti.

Kaj že midva ne razumeva....To da je imeti dolg Dobro ali Slabo???

Ostalo so nianse ...ko odgovoriš na zgornje vprašanje.
Imeti dolg je dobro, pod pogojem da iz sposojenega kapitala ustvarjaš višji donos kot te stanejo obresti na dolg. Tako pravi teorija.
Praksa pa pravi tudi, da v svetu, kjer se zadolžujejo vse države v regiji, nima smisla špilati pretirano posojilno vzdržnost. Še manj to, da bi se šel povračilo vseh dolgov, ker se ti (kot je omenil endimion) lahko zgodi tole :)

www.youtube.com/watc...WIbCtz_Xwk
anon-514918 sporočil: 2.327
[#2783612] 12.07.19 18:38 · odgovor na: 1357 (#2783587)
Odgovori   +    2
Zadnja sprememba: anon-514918 12.07.2019 18:47
Lombardni krediti so bili šele posledica razmerij, ki so se formalno pravno določila ob privatizaciji, dejansko pa so bila ta razmerja, na CK ZKS, v Kučanovi pisarni, zasnovana že veliko let prej in v fazi stand by čakala nanjo. Pri tem je najprej prišlo do delitve pravnikov. Kučan je torej najprej izvedel selekcijo pravnikov na tiste, ki so bili za in na one, ki so bili proti njegovim privatizacijskim projektom. Pri tem je Kučan imel kar nekaj težav, bistveno več kot z ekonomisti, med katerimi že takrat skoraj ni bilo takega, ki bi v resnici kaj znal in so samo vedrili pri oblasti. Šinigoj je bil ena redkih izjem. Tisti, ki so bili proti Kučanovim zamislim, na strani države niso imeli več kaj iskati. To je bila prva faza uveljavljanja Kučanovega projekta vladavine organiziranega kriminala v Sloveniji in je sledila obvezi Milana Kučana, dani direktorjem v času afere Zdrave sile, v kateri so borci in direktorji še bili na isti strani in so Kučana družno hoteli po dveh letih zabrisati s položja šefa CK ZKS. Stranski produkt tega in hkrati Kučanov rezervni scenarij je bila tudi afera JBTZ, ki je v začetni fazi služila nevtralizaciji stanja v sami ZKS, ki je bila s Kučanom nezadovoljna. V bistvu je afera JBTZ bila Kučanov projekt, kako zamotiti članstvo ZKS, da se to ne bi ukvarjalo s tem, o čemer so člani na terenu govorili, da se Kučan ukvarja. Kučan je s svoje strani taktično to dobro izpeljal, saj je vedel, da mora stopiti v povsem nov prostor in ga medijsko razširiti, kolikor je možno, da ta prostor prekrije prostor kritike, ki ga je znotraj ZKS bremenila. S tega vidika vloga enega od članov četverice, subordinacijsko takrat najbolj izpostavljenega, ni najbolj jasna, saj naklučij niti na borzi ni, kot misli Mencinger, kaj šele v okviru oblastne politike. Vendar pa je zadeva z vmešanjem Bavčarja, krenila po povsem drugi smeri, kar so sicer na koncu plačali Primorci z izgubo Istrabenza, Kučan pa se je bil v tistem času znašel v situaciji, ko je moral imprvizirati. Nobene trdne podlage ni bilo več, kamor bi svojo rit položil. Njegovo edino upanje so bili direktorji, ki bi bili pripravljeni krasti družbeno premoženje. To pa so bili skoraj vsi, saj so konec koncev vsi bili člani ene in iste lopovske politične organizacije. Na tem mestu pa je treba poudariti, da ZKS do prihoda Kučana na čelo Partije leta 1986 v pretežni meri niti ni bila kriminalno in korupcijsko nastrojena organizacija, le kvaliteta vodenja in organizacije je bila nezadostna in izzivom časa neprimerna. Korupcija in organiziran kriminal se na slovenski levici pričneta s prihodom Milana Kučana na čelo CK ZK Slovenije leta 1986.

Začne se zakulisno in asimetrično delovanje trojčka Kavčič, Šinigoj, Kučan. Ko umre Kavčič, je bolj ali manj jasno, da bo Šinigoj izgubil. Vseeno pa je partijsko-aparatčijski pogrom, ki ga je bil Kučan proti Šinigoju v javnosti izvedel, potem ko se je udeležil pogreba Staneta Kavčiča, presenetil in prvič izza sten CK ZKS, pokazal, kakšni so dejanski lopovski interesi Milana Kučana.

To je obdobje, ko večini ljudi čas teče v prazno. Veliko jih je prepričanih, da bo z osamosvojitvijo veliko bolje in da se bo Slovenija hitro pričela približevati Avstriji, skoraj nihče pa ne ve, kako bi se to v praksi doseglo. Zlasti ne tisti, ki so za to bili najbolj poklicani, to je, vodilni bančniki, ostali finančniki in politiki. Ker v vodilnih ekipah, ki so se z državnimi sredstvi silile postati elita, ni bilo nikogar, ki bi o takratnih vodilnih trendih v svetu imel kakšno čisto, so se vsi skupaj posvetili kraji družbene lastnine. Jasno, da je pri tem zmagoval Milan Kučan, ki je v tem času za seboj že imel najmočnejši in tudi že povsem lopovsko orientiran in temu primerno konsolidiran aparat.


Na drugi strani, na Hrvaškem, je Tudjman v tistih časih Hrvate miril z besedami:
Sad će stići priznanje, sad će,...,

Kučan pa je potiho in skrito že veliko prej miril rdeče direktorje z drugačnimi besedami:
Samo malo še tovariši, samo malo, pa boste lahko lastninili po mili volji. Vse je že pripravljeno, zakonodaja je napisana, samo politično ne smemo zajebati.

V tem času vsi kasnejši glavni akterji kraje stoletja še niso bili jasni. V politiki je bil poleg Šinigoja za Kučana najbolj problematičen Janša. Po smrti Kavčiča je namreč ta dvojica, formalno še v okviru iste stranke, za Kučana predstavljala največjo nevarnost za to, da slovensko gospodarstvo ne bi še naprej ostalo abnormalno. Da bodo varuhi kučanovske abnormalnosti Rigelnik, Gaspari, Školč in Rop, se izkristalizira šele po razbitju Demosa. V tem času Milan Kučan še miri svoje pajdaše, prestrašene, da zaradi oblasti Demosa ne bodo mogli krasti, kar so si zamislili, z idejo, da se Demos da razbiti. Milan Kučan v teh pogovorih ugotavlja, da Demosa ne bo težko razbiti, saj da se veliko njegovih članov prodaja za nekaj večerij, za sinovo kariero pa vsi.

Drugo na kar Kučan takrat opozarja kot na dober element, je spremenjen položaj Šinigoja na levici. Kučan namreč poudarja, da je Šinigoj, ki ni bil za tak projekt privatizacije, kot so ga Kučanovi banditi imeli v načrtu, dokončno odpadel. Kučan svojim dobesedno reče: Ko bo Šinigoj enkrat v banki (Komercialna banka Nova Gorica), ga bomo s pomočjo Banke Slovenije zlahka zrezali. V prihodnje moramo v Sloveniji paziti in narediti vse, da do priložnosti ne bodo prihajali taki ekonomisti, kot sta Šinigoj in Bajt, sicer smo opleli, saj nekaj takih primerkov lahko povsem zavede ljudi in jih naredi odvisne od mantre, ki jo predstavlja sodobni kapitalizem in njegov tehnološki razvoj. Koncept, ki ga v Sloveniji gradimo, je drugačen in temelji na kontroli razvoja in razdelitve sredstev. To je politika, ki jo morajo v temelju voditi državne banke, podjetja in sindikati, Banka Slovenije pa v celoti podpirati.

Vsebina tega Kučanovega traktata je dejanska podlaga političnega in ekonomskega sistema, ki ga Slovenija zadnjih 30 let ima. Seveda razvoj ni šel v smeri, kot si jo je bil Kučan primitvno zamišljal. Najbolj je Kučan, kot zadrt lokalni aparatčik omejenega uma, ki se je po nesreči previsoko povzpel, podcenil družbeni pomen financ, IT sektorja in ostale visoke tehnologije. Intelekt mu pač do tam nikoli ni nesel. Na tak način je Milan Kučan s pomočjo korupcije in organiziranega kriminala čvetočo socialistično državo spremenil v kapitalsitčno krepanino, v kateri še uradniki lahko živijo samo od tujih kreditov. Seveda ni krivda v kao kapitalizmu, ki je nastal, ampak v njegovem sistematičnem omejevanju za osebne potrebe kučanovskih lopovskih riti.

Ta povzetek polpreteklega dogajanja je seveda bistveno drugačen, kot ga lahko preberete v znani knjigi, ki prikazuje Kučanovo življenje, vendar pa je treba poudariti, da je po besedah ljudi, ki zadevo poznajo v nulo, avtor te knjige v gimnazijskih letih doživljal precejšnje travme, ko so ga sošolci bojda uporabljali kot metlo za čiščenje stopnišča. Najraje v dežju. Seveda človek, ki gre v mladostniških letih skozi taka psihična stanja po Freudu kasneje v življenju pristane na kar koli, da doseže fiktivno maščevanje.

Uriah Heep.

Strani: 1 2 3