[Gustl]
> [crt]
> > Kako bi se orientirali v tujini? Bi uporabili fizični zemljevid in čez palec ocenili, katera pot je daljša?
>
> na fizicnih avtokartah so ponavadi med drugim razvidne razdalje. just saying :)

Ti šofer nimaš prava glasanja :)

In tudi bc-jev argument garmin je brezveze, ker vemo, koliko folka je to uporabljalo.

vsi ki so imeli po tem potrebo, dokler ni postal recimo prenos podatkov dovolj poceni, in roaming znotraj EU dovolj poceni. Ljudje za drzave izven EU rutinsko vzamejo garmina ali pa katerega od nestevilnih klonov, da ne trosijo prenosa podatkov. Ce bi EU ne uredila roaminga, bi bil google maps precej manj uporabljan.

[Gustl]
> [bc123a]
> > [natasasuh]
> > Še enkrat pišem iz poslovnega vidika...Torej to "zasvojenost" lahko pretvoriš v denar...In ti sam ne rabiš bit zasvojen s všečki in podobno...Še enkrat marsikatero mikro podjetje lahko zaradi socialnih omrežjih obstaja oziroma je nastalo...Prej to ni bilo mogoče....
>
> To je seveda neumnost.

Kako je neumnost, ce nekaj dejansko prodas?

Kaj je neumnega pri tem?

Ce prodajas stvari ki niso veliko vredne je to minljiv biznis in ti najbolje ves, kako precenjene so bile online reklame. Fejsbukov reckoning pa se bo tudi zgodil. Kar jaz vidim, reklame tudi z modernimi algoritmi sfalijo kar precej (legendarno je Amazonovo tezenje s produkti, ki si jih gledal, pa ze kupil, oglasi cist dobesedno vrzeni stran).

Kot pravim, deli prihodke fejsbuka s stevilom uporabnikov in poglej kaksen drobiz si vreden kot uporabnik facebooka. In to z ubitacno invazivno analitiko tvojih navad.

Da povem se drugace: model vrednotenja ocenjevanja na netu je se vedno sfaljen po moje, in se vedno s sabo vlece principe iz televizije, kjer si lahko ziher da bo reklamo ki jo zavrtis sredi Game of Thrones ali prenosa fuzbalske tekme direkt v mozgane videlo XXXX.XXXX ljudi.

Z netom se je to koncalo in rezultat je bil velik mispricing oglasevanja, ki ga se vedno ni konec, po moje. Vsak klient facebooka (torej majhna firma o kateri govori originalni poster) bi dobro moral pomisliti koliko bo dobil za vsak evro ki ga placa za reklamiranje na facebooku.

Nisem uporabnik facebooka, vem pa se nobena twitter reklama ("promoted twit") pokazana meni ni rezultirala v nobeni koristi za placnika. Mentalno jih preskocim, tako kot mentalno preskocim vse ostalo kar me ne zanima v tajmlajnu.

Narobe je gledati na oglaševanje skozi oči "ali jaz vidim relevantne oglase".

Začetni post govori o enostavnem performance marketingu.

Prodajaš X, daš oglas na Facebook, porabis za oglas 100 eur in si prodal 10 komadov, torej tvoj strošek je 10 eur/kom.

Ce ti model zdrži do 15 eur/kom za oglas (samo 7 prodanih) , lahko navijes kolicino oglasa dokler ucinkovitost ne pade do teh 15 eur/kom.

Kaj prodajas, je vseeno. Pač nekaj. Recimo iz Kitajske pripeljan 1 eur/kos potiskan T-shirt "RATIONAL CONSUMER", ki ga prodajaš za 20 eur.

O tem govori začetni post. Precej malega biznisa uporablja Facebook kot edini kanal. Tudi če je komu to neumno.

Saj je bila tudi okoli Salamonovega oglasnika cela mikro ekonomija. To je isto.

FB ziher ima potencial oz. ga bo imel kak njegov substitut.
Predvsem v obliki direktne javne komunikacije in sledljivosti produkta, zgodbe za njim.
Ne tistih pravljic,ki se jim reče reklame.

[hostamox]
FB ziher ima potencial oz. ga bo imel kak njegov substitut.
Predvsem v obliki direktne javne komunikacije in sledljivosti produkta, zgodbe za njim.
Ne tistih pravljic,ki se jim reče reklame.

Pravljičarstvo je lahko dober bizniz, začenši z religijami, tako da ne vem, zakaj vihanje nosu nad oglasnim pravljičarstvom.

Zaenkrat je to še vedno rastoči (!!) multi-billion biznis. Da je nekaterim pa vse to brezveze je...brezveze.

[Gustl]
> [hostamox]
> FB ziher ima potencial oz. ga bo imel kak njegov substitut.
> Predvsem v obliki direktne javne komunikacije in sledljivosti produkta, zgodbe za njim.
> Ne tistih pravljic,ki se jim reče reklame.

Pravljičarstvo je lahko dober bizniz, začenši z religijami, tako da ne vem, zakaj vihanje nosu nad oglasnim pravljičarstvom.

v bistvu je to izven razmer pomanjkanja celo edini biznis, oziroma core componenta vsakega.

(tisto da folk zeli resnico in ne pravljic, je pa najvecja pravljica :)

(tisto da folk zeli resnico in ne pravljic, je pa najvecja pravljica :)

no ja, jaz bi si recimo zelel, da ce mi danes prodajo avto, da mi zraven se povedo, ali bom lahko ta isti avto vozil:
- cez 5 let
- cez 10 let
- itd..

danes se mi situacija tozadevno ne zdi najbolj jasna

[shevchenko]
> (tisto da folk zeli resnico in ne pravljic, je pa najvecja pravljica :)

no ja, jaz bi si recimo zelel, da ce mi danes prodajo avto, da mi zraven se povedo, ali bom lahko ta isti avto vozil:
- cez 5 let
- cez 10 let
- itd..

danes se mi situacija tozadevno ne zdi najbolj jasna

Ja to je odvisno koliko si star danes in kakšno je tvoje zdravstveno stanje, vprašaj zdravnika :-)

[crt]
> [Gustl]
> > [hostamox]
> > FB ziher ima potencial oz. ga bo imel kak njegov substitut.
> > Predvsem v obliki direktne javne komunikacije in sledljivosti produkta, zgodbe za njim.
> > Ne tistih pravljic,ki se jim reče reklame.
>
> Pravljičarstvo je lahko dober bizniz, začenši z religijami, tako da ne vem, zakaj vihanje nosu nad oglasnim pravljičarstvom.

v bistvu je to izven razmer pomanjkanja celo edini biznis, oziroma core componenta vsakega.

(tisto da folk zeli resnico in ne pravljic, je pa najvecja pravljica :)

Jaz prav rad pogledam reklame. Gre se bolj za-to, da bojo ljudje počasi spoznali ali pa so že, da gre za nateg. Pa ne v nekem slabem smislu. Bistvo vseh reklam je prodaja, problem je ker te reklame prodajo povezujejo z nekimi kvazi lastnostmi- lepoto,zdravjem, neodvisnostjo ipd. pravljicami.-
Dandanes je kvaliteta izdelkov nizka, vsebina podobna le embalaža se razlikuje in je kričeča.

Fb je prostor, kjer si mali prodajalci lahko naredijo znamko, uspeh-če bojo malo drugačni in prodaja kitajskega pofla po 3 kratni ceni to ni.

Mislim da je bil zadnjič tule primer rusa z verigo picerij, ki strankam skuša čimbolj približat kako nastane njihova pica.

Tudi dosti lažje je plačat za produkt, za katerim stoji neka resnična,verodostojna zgodba ne pa razni fair-trade, rainforestalliance ipd.certifikati ali pa družinam prijazno podjetje npr. In fb je enkratna pot za take produkte,ne rečem da je to množica ljudi, ki bi jih zanimalo, so pa. Od oka trenutno vsaj 5-20%.




In ja večina ljudi resnice ne prenese, je pa resnica dandanes lažje dosegljiva kot kadarkoli. IN ja tudi manipulacije so lažje.


O religijah ne bi, ker so v percepciji ljudi preživete, imajo pa kot vsak velik sistem -veliko stopnjo inercije in bojo še kar lep čas trajale.

Če so npr, v renesansi oglaševali vero prek fresk. Danes jih ni več, ker so ali predrage ali pa nikogar ne zanima.
Danes se vera širi prek raznih skupin , skupnostih-misjoni ipd.
Bi to šlo petsto let nazaj, verjetno ne- se je pa religija prilagodila na nove danosti.

[Gustl]
Ce ti model zdrži do 15 eur/kom za oglas (samo 7 prodanih) , lahko navijes kolicino oglasa dokler ucinkovitost ne pade do teh 15 eur/kom.

Nisva se razumela. A biznisi sploh znajo dobro oceniti komponente ucinkovitosti? Sploh mali?

Meces okrog letake, imas reklamo na lokalnem radiju in fejsbuk reklame. Potem dobis 50 novih strank. Znas izracunati ali se ti je reklama na fejsbuku splacala?

Sorry, mislim da je pri vas bil to cel podvig pa ste tovrstno bolj angazirana firma kot vecina ostalih.

[premza]
Ti se karnaenkrat okoli voziš s terencem, pa ga sploh ne rabiš. Zakaj?

Zato, ker so avto firme še pred FB pogruntale, da ljudem lahko prodajo kvazi terence, ker jim je všeč občutek strahospoštovanje vzbujajoče trdnjave na kolesih, ki jih privzdignejo nad plebs, s katerimi imajo občutek, da lahko vozijo povsod, da lahko lezejo čez robnike, na pločnike, drvijo po snegu. Ogabni ameriški Hummer je bil krona tega trenda, ki je najbolj jasno pokazal patološke simptome v retrogradni družbi egomanijakalnih narcisov. Drugi je bil pa Jeremy Clarkson s svojimi kameradi. :-)

[Gustl]
Pravljičarstvo je lahko dober bizniz, začenši z religijami, tako da ne vem, zakaj vihanje nosu nad oglasnim pravljičarstvom.
Zaenkrat je to še vedno rastoči (!!) multi-billion biznis. Da je nekaterim pa vse to brezveze je...brezveze.

Kot pri vsem, obstajajo dobre in slabe pravljice. Najbolj slabe in slaboumne pravljice ponavadi dobiš pri prodajalcih kačjega olja, npr. zobne paste Denta Seal
www.zi.gov.si/si/med...vica/6009/
in podobno čudežne šare, ki se radi poslužujejo tudi advertorialov, nejtivov v bolj "ljudskih" spletnih medijih.

P.S.: Top shop aka TV prodaja (češko Inc.) je krasen primer takega pravljičarstva. :-)

[bc123a]
> [Gustl]
> Ce ti model zdrži do 15 eur/kom za oglas (samo 7 prodanih) , lahko navijes kolicino oglasa dokler ucinkovitost ne pade do teh 15 eur/kom.

Nisva se razumela. A biznisi sploh znajo dobro oceniti komponente ucinkovitosti? Sploh mali?

Meces okrog letake, imas reklamo na lokalnem radiju in fejsbuk reklame. Potem dobis 50 novih strank. Znas izracunati ali se ti je reklama na fejsbuku splacala?

Sorry, mislim da je pri vas bil to cel podvig pa ste tovrstno bolj angazirana firma kot vecina ostalih.

Ravno male firme, ki delajo prek Facebooka, so tiste, ki to najbolje lahko delajo. Ker ne mečejo letakov, ne jebejo lokalnega radia, ampak prodajajo cenene kitajske majce po celem svetu iz neke garaže in imajo v nulo izračunan Customer Acquisition Cost.

O tem je pisala avtorica prvega sporočila - nad Facebookom lahko zamahneš z roko, lahko ga pa izkoristiš.

Na Financah ga uporabljamo, ne veliko, malo pa. In večinoma točno tako, kot sem ti opisal, le da prilagojeno na subscription biznis.

(zmišljujem si cifre)

Prodajaš letno naročnino na revijo za 50 EUR (+DDV).

Daš oglas na Facebook za 100 EUR in dobiš 100 naročil za brezplačni ogledni izvod revije, pošlješ revijo, kar te pride še 100 EUR, skupni strošek je 200 EUR, torej 2 EUR/lead.

Teh 100 ljudi je dalo dovoljenje, da se jih pokliče in to narediš 14 dni po pošiljanju revije. Strošek klicanja je 100 EUR/dan, rabiš 3 dni, torej 300 EUR. Skupni strošek marketinga in prodaje je sedaj 500 EUR oz 5 EUR/obdelan lead.

10 se jih naroči, strošek prodaje in marketinga je torej 50 EUR/naročnika, toliko kot je tudi cena letne naročnine.

Torej CAC(Customer Acquisition Cost) je enak prihodku, mejni strošek dodatnega izvoda pa je skoraj nič, zato ga tu ne štejemo, torej si s prodajo pokril strošek marketinga in prodaje.

Zaslužil nisi še nič, nisi pokril nobenih drugih fiksnih stroškov (uredništvo, prostori, ...), vzpostavil pa si relationship.

Potem pa ti po prvem obdobju 80 % bralcev obnovi naročnino (churn je 0,2). Strošek marketinga za teh 8 naročnin tu je sedaj nula, tako da je 400 EUR od teh 8 naročnin sedaj contribution margin (namenjen pokrivanju uredništva, tiska, distribucije, razvoja, ...).

LTV (Life Time Value) je 1/0,2 = 5 , torej 5 obdobij bo stranka s tabo, kar nanese 250 EUR na stranko pri danem churn.

Torej CAC = 50 EUR, LTV = 250 EUR, kar da LTV:CAC = 5

To je kar na "varni strani", če želiš biti bolj agresiven, lahko spustiš LTV:CAC na 3, tako da si bolj agresiven v prodaji, recimo več oglasov in tudi izven primarne ciljne skupine.

In rečemo, kurc, podvojimo oglaševanje na 200 EUR in dobimo za to 150 leadov.

- strošek na lead se poveč za 33% na 1,3 EUR, ker je ob več oglasih slabša konverzija na Facebooku; dodamo 150 eur za pošiljanje in je strošek na lead (200+150)/150 = 2,33 EUR

- za preklicat 150 ljudi rabiš več časa, tudi zadnjih 50 je težjih, rabiš 5 dni po 100 EUR/dan, torej skupni strošek je sedaj 850/150 = 5,66 EUR/obdelan lead.

- ker so dodatni leadi slabši, ni odziv več 10%, ampak manjši in dobiš namesto 15 strank le 12 strank, kar ti pripelje CAC na 850/12 = 71 EUR.

Torej sedaj s prodjo po 50 EUR delaš prvo leto izgubo, vložek je 850, izkupiček pa 600, šele v drugem letu boš pokril vse stroške pridaje in še nekaj "zaslužil".

Tudi retention se zmanjša zaradi slabše ciljne skupine na 75%, torej churn je 25%.

LTV = 1/0,25 = 4 oz 200 EUR

LTV: CAC = 200:71 = 2,8

...in si že na tankem ledu, ker churn je živa stvar in ne veš, kaj se ti bo zgodilo v 4-5 letih. Torej up to you, ali si za trentuno rast iz 10 na 12 prodanih naročnin pripravljen sprejeti tveganje.
Matematika je lahko podobna tudi za nenaročniške biznise, gre pač za pridobitev stranke, ki bo še kdaj kaj kupila pri tebi. Naročnine so le bolj predvidljive.

In to matematiko uporablja marsikatero malo podjetje, ki fura biznis prek Facebooka. In Googla. In tudi marsikatero večje podjetje.

Tudi pokaže, zakaj sta Google in FB prevzela 50+% globalnega oglasnega trga in gre k njima skoraj 90% novega digitalnega denarja. Veliko tega trga sta ustvarila sama, nista ga nikomur vzela.

[pobalin]
> [premza]
> Ti se karnaenkrat okoli voziš s terencem, pa ga sploh ne rabiš. Zakaj?

Zato, ker so avto firme še pred FB pogruntale, da ljudem lahko prodajo kvazi terence, ker jim je všeč občutek strahospoštovanje vzbujajoče trdnjave na kolesih, ki jih privzdignejo nad plebs, s katerimi imajo občutek, da lahko vozijo povsod, da lahko lezejo čez robnike, na pločnike, drvijo po snegu. Ogabni ameriški Hummer je bil krona tega trenda, ki je najbolj jasno pokazal patološke simptome v retrogradni družbi egomanijakalnih narcisov. Drugi je bil pa Jeremy Clarkson s svojimi kameradi. :-)

In vsak dober bisnis danes izkorišča ravno to:
- napuh,
- pohlep,
- požrešnost,
- zavist,
- lenobo
- pohoto (nečistost, strast, poželenje),
- jezo.

FB najbolj napuh in zavist.

P.S. Kdor ne ve, gre za sedem (krščanskih) smrtnih grehov.

[Gustl]
[long text snipped]
In to matematiko uporablja marsikatero malo podjetje, ki fura biznis prek Facebooka. In Googla. In tudi marsikatero večje podjetje.

Seriously dude? Tega 99% malih podjetij niti ne razume, kaj sele zna po lastni iniciativi izracunati. Mislim da si malo v svojem echo chamberju, ker ste to na Financah pac uspeli izpeljati. Jaz pri milem bogu ne vidim ljudi v slovenskih podjetij ki bi znali te podatke preracunavati kot jih preracunavas ti.

Razen ce govorimo o svetovnem trgu in svetovnih podjetjih (kjer mislis z "malo podjetje" na podjetja velikosti slovenskih gigantov, torej 1000 zaposlenih :)

[bc123a]
> [Gustl]
> [long text snipped]
> In to matematiko uporablja marsikatero malo podjetje, ki fura biznis prek Facebooka. In Googla. In tudi marsikatero večje podjetje.

Seriously dude? Tega 99% malih podjetij niti ne razume, kaj sele zna po lastni iniciativi izracunati. Mislim da si malo v svojem echo chamberju, ker ste to na Financah pac uspeli izpeljati. Jaz pri milem bogu ne vidim ljudi v slovenskih podjetij ki bi znali te podatke preracunavati kot jih preracunavas ti.

Razen ce govorimo o svetovnem trgu in svetovnih podjetjih (kjer mislis z "malo podjetje" na podjetja velikosti slovenskih gigantov, torej 1000 zaposlenih :)

Da poenostavim: Gustl, ti si ful brihten in obvladas. Ampak tozadevno si velika izjema med diplomanti ekonomije ki bruhajo iz slovenskih faksov. Kaj sele med onimi malo starejsimi kjer velja ekonomija = racunovodstvo = knjigovodstvo = knjizenje.

[bc123a]
> [bc123a]
> > [Gustl]
> > [long text snipped]
> > In to matematiko uporablja marsikatero malo podjetje, ki fura biznis prek Facebooka. In Googla. In tudi marsikatero večje podjetje.
>
> Seriously dude? Tega 99% malih podjetij niti ne razume, kaj sele zna po lastni iniciativi izracunati. Mislim da si malo v svojem echo chamberju, ker ste to na Financah pac uspeli izpeljati. Jaz pri milem bogu ne vidim ljudi v slovenskih podjetij ki bi znali te podatke preracunavati kot jih preracunavas ti.
>
> Razen ce govorimo o svetovnem trgu in svetovnih podjetjih (kjer mislis z "malo podjetje" na podjetja velikosti slovenskih gigantov, torej 1000 zaposlenih :)

Da poenostavim: Gustl, ti si ful brihten in obvladas. Ampak tozadevno si velika izjema med diplomanti ekonomije ki bruhajo iz slovenskih faksov. Kaj sele med onimi malo starejsimi kjer velja ekonomija = racunovodstvo = knjigovodstvo = knjizenje.

Tega se ne naucis na faksu, ampak na youtube tutorialih ce imas smisel za tako delo. To ni rocket science, za razumevanje gustlovega teksta je dovolj matematika srednje sole in iq cez 100. Podcenjujes voljo folka, ki se gre neko pocarijo in o tem bere in poslusa in brska cele dneve.

Med teboj in gustlom izrazito ni on tisti, ki bi zivel v echo chamberju. Ne pravim da ti si, ampak on pa res ni :-)

[bc123a]
> [Gustl]
> [long text snipped]
> In to matematiko uporablja marsikatero malo podjetje, ki fura biznis prek Facebooka. In Googla. In tudi marsikatero večje podjetje.

Seriously dude? Tega 99% malih podjetij niti ne razume, kaj sele zna po lastni iniciativi izracunati.

Ne vem odstotka, zagotovo pa večina ne zna. Tudi zato, ker zamahnejo z roko, češ, to je neumnost.
In zagotovo jih zna veliko več, kot si ti predstavljaš.

Ampak jaz sem se odzval na to, kar je prva uporabnica v tej kači napisala. Torej da lahko to vzameš kot neumnost, lahko pa kot biznis.

Ti pa seveda po svoji navadi vse vzameš 1 ali 0. Tudi na temah, o katerih ne veš kaj dosti :)

[kren]
A tebi lahko nekdo tako opere možgane, da greš kupit terenca, čeprav ga ne potrebuješ, si ga ne želiš, oziroma sploh nimaš denarja zanj?

Očitno mnogim lahko. Drugače si zagotovo ne bi navlekli gore sranja, ki ga sploh ne potrebujejo, in zanj zapravili kupe denarja. Verjetno velika večina izmed nas ne potrebuje terenca, ker ne delamo v hostah in ne vlačimo ne-vem-česa na gorske pašnike, do katerih bi morali voziti po razritih gozdnih cestah in vlakah, pa ga vseeno marsikdo ima. Tudi na kredit, če je treba. Ampak še manj je pa takšnih, ki bi recimo potrebovali coupe. Ker tega pa dejansko ne rabi nihče. Razen morda starih dedov, ki imajo v hlačah mrtvilo bi radi s plehom impresionirali mlade frače.

Dejansko je tako, da folk ne potrebuje večine ropotije, ki se danes prodaja, pa jo vseeno ima. Ker so jih reklame prepričale, kako super duper da je to imeti. Temu marketingarji pravijo ustvarjanje potreb. Poglej recimo primer strganih kavbojk, ki se danes prodajajo v trgovinah. Ko sem jaz nosil natur razcefrane in prenucane leviske dobrih 35 let nazaj (ker je bil to obvezen del rokerskega outfita in smo itak imeli samo dva para kajbojk), sem med sošolci, ki so takrat nosili hlače na špic, bele štumfe in kolićke, veljal za kmeta in klošarja. Meni se je to, kaj si oni mislijo, sicer gladko je**lo. No, danes taki bumbarji v trgovinah za umetno raztrgane kavbojke plačujejo po par 100 eur zato, ker si je tam en Bucci, Banini ali ne-vem-kateri gejevski modni kreator izmislil, da bo od zdaj naprej to in. In da si zdaj kmet in klošar, če tega nimaš. No, jaz jih nimam. Sem jih pa imel takrat, ko sem bil pred časom.

Potem je pa bolje, da sploh ne gledaš televizije, ne uporabljaš interneta, ne bereš revij in časopisov in ne gledaš reklamnih panojev, ker te povsod bombardirajo z reklamami.

Še zdaleč ni isto. Reklame na TV, v cajtengih, obcestnih plakatih.... nagovarjajo vse, tiste, ki jih to zanima in tiste ki jih ne, pa še tiste, ki bi jih to utegnilo zanimati. FB pa na podlagi vohunjenja za tvojim klikanjem po netu zbira podatke, jih analizira, da na ta način ugotovi tvoje potrošniške navade in katera so tvoja področja zanimanja, in te informacije prodaja naokoli podjetjem, da te ta lahko bombandirajo z NATANČNO ciljanimi oglasi. Dejstvo je, da to funkcionira. Ampak ne pri meni. Na čarunalniku imam nameščen ADblocker, na TV (ko in če do njega sploh pridem) pa reklame obvezno preskočim, kar je zame ena od najlepših prednosti časovnega zamika (ker stvari itak največkrat gledam za nazaj). Reklam tako največkrat sploh ne vidim. Edino tedenske kataloge Lidlnov, Hoferjev in njim podobnih pa res prelistam, da vidim, če je kaj od tega, kar tako ali tako potrebujemo (v glavnem fasunga in kakšne flike za tamalo) v akciji. Da ne bi za te stvari po nepotrebnem zapravljal več, kot bi bilo treba.

[pobalin]
ker jim je všeč občutek strahospoštovanje vzbujajoče trdnjave na kolesih, ki jih privzdignejo nad plebs, s katerimi imajo občutek, da lahko vozijo povsod, da lahko lezejo čez robnike, na pločnike, drvijo po snegu.

Evo, včeraj zvečer sem občudoval tipa v Audiju Q7, kako je iz slepega črevesa Gregorčičeve pri gostilni Eksperiment splezal čez tri stopnice in pločnik da je lahko direktno zapeljal na Slovensko. On si to lahko privošči, ker njegova kripa to zmore.