> to seveda nima nobene veze s potrosnisko druzbo

Ce bi ziveli na nacin kot smo v 70-80tih bi tudi danes lshko dosti prisparali.

ma nemoj. tozadevne primerjave pac ne vzdrzijo.

[shevchenko]
> > to seveda nima nobene veze s potrosnisko druzbo
>
> Ce bi ziveli na nacin kot smo v 70-80tih bi tudi danes lshko dosti prisparali.

ma nemoj. tozadevne primerjave pac ne vzdrzijo.

Ma kako ne ce ze clovek s penzijo prezivi s pol manj sredstev. Nepremicnino je prej gradila cela vas napol zastojn. Ce pa hocemo zahodni potrosniski stil in nase place to ne gre skupaj.

Ma kako ne ce ze clovek s penzijo prezivi s pol manj sredstev. Nepremicnino je prej gradila cela vas napol zastojn. Ce pa hocemo zahodni potrosniski stil in nase place to ne gre skupaj.

Penzija plus nepremičnina na solidni lokaciji je financno precej bolje kot plača plus najemnina. Načeloma odpade tudi financiranje otrok...

[kren]
> [dani14]
> Nizozemci so se ropanju z radarji uprli že pred 20-mi leti. Torej so Nizozemci praBalkanci ali staroBalkanci?

Bolj slabo so se uprli, ker je tudi Nizozemska polna radarjev... pa večina jih vozi po omejitvah.

Kar ne pomeni, da se niso uprli in tudi uničevali radarjev. Če so se nato usločili in nastavili hrbet, je to njihov problem. Kasiranje za prehitro vožnjo od 0-5 km/h pač ni vzgojno ali prometno-varnostno, ampak samo psihološko, da se vsi vozijo namesto 50 km/h tam okoli 40-45 max

[bc123a]
Dejstvo, da se je vmes tudi pricakovana zivljenska doba podaljsala za 20 let si cisto pozabil?

Bodo milenijci res živeli 20 let dlje od svojih strašev?
Vsaj še 50 let bo treba počakat na ta podatek.

[abohte]
To ne vpliva na dejstvo, da se je pričakovana življenjska doba podaljšala.

Se je res v 20-30 letih podaljšala za 20 let?

[premza]
> [bc123a]
> Dejstvo, da se je vmes tudi pricakovana zivljenska doba podaljsala za 20 let si cisto pozabil?

Bodo milenijci res živeli 20 let dlje od svojih strašev?
Vsaj še 50 let bo treba počakat na ta podatek.

Mogoče ja, bolj verjetno pa ne, predvsem je odvisno od kod so. Podatki kažejo, da se je pričakovana življenska doba ob rojstvu, www.oecd-ilibrary.or...-graph6-en v 45 letih (1970:2015) v 35 državah OECD nedvomno povečala, v povprečju sicer samo za 10,5 let. Največje povečanje je bilo v Turčiji (23,8 let) Indiji (+20,6) in Koreji (19,8). Vse ostale države so pričakovano življensko dobo povečale za manj kot 17 let, Slovenija za zglednih 12,2 leti. Obstaja pa skupina "podpovprečnih" držav, z podpovprečno pričakovano življensko dobo in majhnim napredkom, Rusija, Litva, Madžarska, Slovaška, Poljska, Grčija, Estonija in ZDA! Seveda je državah z nadpovprečno pričakovano dobo pogosto tudi majhno povečanje, toda življenje je končno. Preseneča katastrofalen rezulat države, ki potroši največ za zdravstvo, to je svetel vzgled kapitalizma in svobode, kjer zadnja tri leta pričakovana življenska doba kot edini državi v OECD pada.... In v obdobju 45 let je zdrsnial iz države z nadpovprečno v državo s podpovprečno pričakovano življensko dobo. To pove dosti o kvaliteti zdravstvenega sistema.

[abohte]
> [MarijanMacek]
> In v obdobju 45 let je zdrsnial iz države z nadpovprečno v državo s podpovprečno pričakovano življensko dobo. To pove dosti o kvaliteti zdravstvenega sistema.

To ti malo navajaš dejstva, kot bi si jih želel videti, kajne?

Poglej številke, če pa ne verjameš v "učinkovitost" ameriškega zdravstvenega sistema pa poglej krivuljo parametrov za:
Pričakovana življenska doba,
Smrtnost dojenčkov pri porodu,
Smrtnost mater pri porodu v odvisnosti od sredstev porabljenih v zdravstvenem sistemu, ourworldindata.org/g...xpenditure

Če pa še to ne zadošča poglej v www.bloomberg.com/gr...-spending/ in ti bo nekaj bolj ali manj jasno.

[abohte]
Kaj premikaš tarčo. Ti si napisal, da imajo ZDA podpovprečno pričakovano življenjsko dobo. Vir?

Če sodeluješ na forumu, se pričakuje da prebereš zpis preden repliciraš in zahtevaš vire, poglej forum.finance.si/?m=...494&single in v njem odpri naveden link, ki te poveže na podatke OECD. Da ti še naprej pomagam, izberi recimo XLS verzijo in zaupam ti, da boš videl, da je 2015 povprečna pričakovana življenska doba novorojenčka v ZDA 78,8 let, povprečje OECD35 pa je 80,6 let. Slovensko kot omenjeno 80,9 let. V ostalih linkih od včeraj in ourworldindata.org/t...g-us-focus (pomotoma sem navedel bolj skop link) boš pa videl, da se zelo slabo odrežejo tudi na ostalih bistvenih kazalcih zdravstvenega sistema ob daleko najvišje porabljenih sredstvih. Sicer pa Bloombergov citiran graf pove mnogo, samo če znaš brati grafe. In dobrih rezultatov na nacionalni ravni ne moreš pričakovati v sistemu, kjer 5% najbogatejših pospravi 49,5% vseh sredstev za zdravstvo, o tem sem že pisal forum.finance.si/?m=...263&single Še neka 60 let izolirana in revna južna karibska soseda ima precej boljše navene kazalnike delovanja zdravstvenega sistema.

[shevchenko]
> Ma kako ne ce ze clovek s penzijo prezivi s pol manj sredstev. Nepremicnino je prej gradila cela vas napol zastojn. Ce pa hocemo zahodni potrosniski stil in nase place to ne gre skupaj.

Penzija plus nepremičnina na solidni lokaciji je financno precej bolje kot plača plus najemnina. Načeloma odpade tudi financiranje otrok...

Preberi. Tudi komentar sarkazem.
www.domovina.je/dela...i-cvetijo/

[abohte]
Je Indija država OECD? Kaj pa Rusija? Nista, kajne? Torej kako naj vem, da govoriš o povprečju držav OECD ne pa o povprečju vseh držav? Če pišeš na tem forumu, je pričakovati, da se izražaš jasno in nedvoumno (kao).

Če si pismen, si videl da je govora o povprečju OECD35 (leta 2015 je bilo 35 članic, Latvija je bila sprejeta 2016). In na to povprečje se sklicujem, tabela je plod analiz organizacije OECD, ažurirana 9.10.2017. Mislim, da sem nedvoumno napisal kakšno povprečje omenjam, seveda pa Indija, Rusija Kitajska niso članice OECD, so pa zajete v primerjalni študiji. Hudič pa je, če se rezultati ne ujemajo s propagando.

Btw, je izračunano povprečje pričakovane življenjske dobe za OECD navadna ali tehtana aritemtična sredina?

Ali je tehtana ali nevedna ne vem, kaže, da je tehtana, saj rezultat povprečenja po državah nekoliko odstopa. Povprašaj OECD, ne mene, dejstvo je da ZDA pešajo s svojimi zdravstvenimi rezulati, še zlasti v priemerjavi s porabljenim denarjem na prebivalca in rezultati zadnjih 3 let, ko jim kot edini od 36 držav OECD pada pričakovana življenska doba pri rojstvu.

Drugače je pa logično pričakovanje, da bodo stroški zdravstva višji v ZDA kot v Turčiji. Tudi hrana je. Pa stanovanja. Pa avtobusne vozovnice. V storitvenih ekonomijah so cene zelo odvisne od standarda, ki ga država uživa (pa ne trdim, da je ameriški zdravstveni sistem učinkovit) - to trdim, čeprav se pri navajanju rezultatov uporablja international dollars, ki naj bi izničil price level differences med državami.

Kako pa potem razlagaš, da države s primerljivim standardom in BDP na prebivalca, Švica, Luksemburg, kjer so hrana in stanovanja precej dražja, porabijo manj denarja v absolutnem smislu in v deležu BDP in imajo mnogo boljše rezultate, da ne omenjam Kube, ki ima topogledno tudi boljše rezultate, kljub temu da potroši na prebivalca samo 300-400$ (približno 20x manj denarja, celo njihov BDP je manjši od zneska, ki ga zapravijo v ZDA za zdravstvo, preko 8.000$ na prebivalca).

Glede Kube in ostalih revnih držav je pa tako, da ne rabijo razvijati novih zdravil, ampak se šlepajo na ogromno količino resursov, ki jih za razvoj zdravil porabijo zahodna podjetja. Koliko zdravil so razvila kubanska podjetja?

In kakšna je povezava med vlaganjem industrije v razvoj zdravil in porabo denarja za zdravstvo? Jaz je pri mili volji ne vidim, če rabim zdravilo ga moram pač kupiti (neposredno ali posredno), firma ga pa proda po "primerni" ceni. In nenavadno dejstvo, zdravila so v ZDA menda precej dražja kot v Evropi (prelistaj malo po Quora, se mi ne da citirat). Pa menda ne misliš, da ameriški privatni zavarovanci financirajo razvoj mega farmacevtskih firm, ki jih v zahvalo množično ubijajo z opijati neposredno iz zavarovalniških blagajn?

Za zključek, dajmo si prit na jasno, zdravila in vrhunska medicina ne vplivajo mnogo na splošno zdravstveno sliko prebivalstva, recimo omenjene tri parametre (pričakovana življenska doba, smrtnost pri porodu, smrtnost dojenčkov pri porodu). Znano je (zdravnikom nevšečno dejstvo), da so za zdravje ljudi največ naredili komunalni inženirji in živinozdravniki in predvsem preventiva, razvita recimo na Kubi in v državah z javnim zdravstvom. predvsem pa rezulati zdravstvene politike ne morejo biti dobri, če 95% prebivalstva razpolaga le z 50,5% zdravstvenega denarja.

[abohte]
> [MarijanMacek]
> > [abohte]
> > Je Indija država OECD? Kaj pa Rusija? Nista, kajne? Torej kako naj vem, da govoriš o povprečju držav OECD ne pa o povprečju vseh držav? Če pišeš na tem forumu, je pričakovati, da se izražaš jasno in nedvoumno (kao).
>
> Če si pismen, si videl da je govora o povprečju OECD35 (leta 2015 je bilo 35 članic, Latvija je bila sprejeta 2016). In na to povprečje se sklicujem, tabela je plod analiz organizacije OECD, ažurirana 9.10.2017. Mislim, da sem nedvoumno napisal kakšno povprečje omenjam, seveda pa Indija, Rusija Kitajska niso članice OECD, so pa zajete v primerjalni študiji. Hudič pa je, če se rezultati ne ujemajo s propagando.

Ker sem pismen, sem videl, da je govora tako o Indiji in Rusiji kot tudi o skupini OECD35. Pa če bi bil pismen, predvsem pa manj aroganten, bi tudi opazil, da si se vključil v debato o podaljšanju pričakovane življenjske dobe za 20 let v obdobu 20-30 let. Menda je jasno, da v državah z relativno visoko pričakovano življenjsko dobo, kar države OECD vse po vrsti so, takšnega dviga pričakovane življenjske dobe ni za pričakovati. Torej smo govorili o preostalem svetu. In v to debato si se ti vključil z OECD35, Indijo ter Rusijo.

Vidiš, ko pišeš posplošeno. Podaljšanje pričakovane življenske dobe res da ni pričakovati za 20 let, od kod sploh ta absurdna ideja, vsaj ne v okviru OECD, kajti povprečje OECD35 bi potem recimo bilo 100,6 let, malce iluzorno, vendar je ena od članic, ne najbolj bogata, evro-azijska država, niti v EU je nočejo sprejeti pa je bogatejša od mnogih vzhodnih članic, dvignila v obdobju 1970-2015 življensko dobo za 23,8 let, na 78 let, zaostaja le malo za ZDA s 78,8 let, razlik v zdravstvenih izdatkih pa več kot 8 kratna. No od tod bodo pa koraki manjši. In ni res, da je v članicah OECD življenska doba dolga, vse V. Evropske imajo občutno krajšo pričakovano življenje od naše nadpovprečne vukojebine s sesutim zdravstvom. Prednajči Litva z 74,5 leti in skromnim napredkom za 3,6 let (najslabše v OECD).

> > Drugače je pa logično pričakovanje, da bodo stroški zdravstva višji v ZDA kot v Turčiji. Tudi hrana je. Pa stanovanja. Pa avtobusne vozovnice. V storitvenih ekonomijah so cene zelo odvisne od standarda, ki ga država uživa (pa ne trdim, da je ameriški zdravstveni sistem učinkovit) - to trdim, čeprav se pri navajanju rezultatov uporablja international dollars, ki naj bi izničil price level differences med državami.
> Kako pa potem razlagaš, da države s primerljivim standardom in BDP na prebivalca, Švica, Luksemburg, kjer so hrana in stanovanja precej dražja, porabijo manj denarja v absolutnem smislu in v deležu BDP in imajo mnogo boljše rezultate, da ne omenjam Kube, ki ima topogledno tudi boljše rezultate, kljub temu da potroši na prebivalca samo 300-400$ (približno 20x manj denarja, celo njihov BDP je manjši od zneska, ki ga zapravijo v ZDA za zdravstvo, preko 8.000$ na prebivalca).

Še enrat, nisem trdil, da je zdravstveni sistem ZDA učinkovit, verjetno se pa strinjaš, da se del teh razlik lahko pojasni z razliko v standardu, kajne?

Te razlike se v standardu, v porabljenih absolutnih zneskih ali v relativnem deležu BDP porabljenim za zdravstvo ne da racionalno razložit, razen z njegovo neučinkovitostjo (edina država v OECD ki nima nacionalnega zdravstvenega zavarovanja v kakršni koli obliki) v primerjavi z nacionalnimi sistemi v ostalih članicah. Res pa je tudi, da v ZDA ni čakalnih vrst, imaš odlične rezultate v onkologiji, etc, etc..., seveda če sodiš v najbogatejših 5%, ki porabi 49,5% denarja za zdravstvo. Od tod je ta slaba slika nacionalnega zdravstva.

> > Glede Kube in ostalih revnih držav je pa tako, da ne rabijo razvijati novih zdravil, ampak se šlepajo na ogromno količino resursov, ki jih za razvoj zdravil porabijo zahodna podjetja. Koliko zdravil so razvila kubanska podjetja?
>
> In kakšna je povezava med vlaganjem industrije v razvoj zdravil in porabo denarja za zdravstvo? Jaz je pri mili volji ne vidim,

Nič zato, če je sedaj ne prepoznaš, morda jo boš kasneje.

Še vedno trdim, da direktno ni nobene povezave med zavrovalniškim denarjem in farmacevtskimi firmami (razen če dobiček zaslužen na bolnikih investirajo v farmacijo)

> če rabim zdravilo ga moram pač kupiti (neposredno ali posredno), firma ga pa proda po "primerni" ceni. In nenavadno dejstvo, zdravila so v ZDA menda precej dražja kot v Evropi (prelistaj malo po Quora, se mi ne da citirat). Pa menda ne misliš, da ameriški privatni zavarovanci financirajo razvoj mega farmacevtskih firm, ki jih v zahvalo množično ubijajo z opijati neposredno iz zavarovalniških blagajn?

Zdravilo praviloma kupi zdravstvena ustanova, plača ga pa zavarovalnica iz naslova zbranih premij. Koliko originalnih zdravil se proda na Kubi in koliko v ZDA? In ali misliš, da je cena originalnega zdravila na Kubi enaka tisti v ZDA (ali Luksemburgu)? Bi Kuba imela na voljo poceni generična zdravila, če ne bi nekdo prej razvil in plačal originalnih zdravil.

Visoka medicina ne prinaša nekih opaznih rezultatov v splošnem povprečju! In zakaj bi zdravil z dragimi originalnimi zdravili, če so na voljo cenejši generiki?

> Za zključek, dajmo si prit na jasno, zdravila in vrhunska medicina ne vplivajo mnogo na splošno zdravstveno sliko prebivalstva, recimo omenjene tri parametre (pričakovana življenska doba, smrtnost pri porodu, smrtnost dojenčkov pri porodu). Znano je (zdravnikom nevšečno dejstvo), da so za zdravje ljudi največ naredili komunalni inženirji in živinozdravniki in predvsem preventiva, razvita recimo na Kubi in v državah z javnim zdravstvom. Predvsem pa rezulati zdravstvene politike ne morejo biti dobri, če 95% prebivalstva razpolaga le z 50,5% zdravstvenega denarja.

Kakšno desetletje nazaj sem v neki galeriji v Londonu, lahko da je bila Tate Modern, videl neko instalacijo, ko so bila na nekaj metrov dolgi mizi razvršečna zdravila, ki jih prejme povprečen prebivalec zahodnega sveta. Vzdolž mize je bila označena starost, pri kateri povprečni posameznik ta zdravila konzumira. Kontracepcijske tablete so se npr. pojavile na kakšni četrtini mize, pri 17 letih. Presenetilo me je, koliko ampul je bilo zvrščenih v 1. letu. Drugače se pa delno strinjam s tabo. Znano dejstvo je, kako odlične rezultate je imela Florence Nightingale po izkušnji iz krimske vojne.

Je pa tvoj zaključek nekoliko paradoksalen. Če so za dolgoživost zaslužni predvsem živinozdravniki in komunalni inženirji, v čem je problem, če je zdravstvo drago? Saj dejansko ga potemtakem ne potrebujemo tako zelo, kot se zdi. Torej z vidika družbe tudi ne bi smel biti problem, če je petina prebivalstva nezavarovana, ali pač? Kazalci, ki si jih prej navajal, se zaradi tega ne bi smeli bistveno poslabšati.

"komunalni" inženirji in "živinozdravniki" so poskrbeli za dvih pričakovane življenske dobe recimo iz 30 na čez 50 let. V nerazvitem svetu in tudi Evropi pred nekaj stoletij so pač ljudje množično omirali zaradi neustrezne vode in razno raznih zoonoz. Sicer je pa ta moja trditev nekakšna sinteza mnenja živinozdravnikov in komunalcev.... Ko pa to porihtaš, potem so skoki majnhi, predvsem delo na preventivi, recimo Kitajci so imeli kar lepe uspehe z "bosonogimi zdravniki", seveda na preventivi in ne na dagi specialni kurativi. In tu ZDA močno šepajo. Če si kdaj bil tam, si opazil da je premnogo ljudi bolestno predebelih in vsako leto so v lokalnih medijih sigurno poročali, da so koga z viličarjem naložili na kamion in odšlepali v bolnišnico.... pa ti ni potrebno iti tja, poglej malo priljubljene oddaje in boš opazil vsesplošno debelost sodelujočih, ravno debelost je tipičen pokazatelj nizkega družbenega položaja..
20% ljudi, ki ni zavarovanih ključno doprinese do smrtnosti dojenčkov in mater, posledično močno zniža pričakovano življensko dobo. Ti namreč običajno zdravnika ne vidijo, ne pred, ne po rojstvu rojstvu, živijo pa povsem nezdravo, glej prejšni stavek o debelosti. Zakaj zdravnika ne vidijo, ti bo pa povedal tale podatek, sem ga že citiral na Financah, za osebni bankrot v meki kapitalizma je najpogostejši razlog bolezen, kljub temu, da je 80% nekako zavarovanih. Vsak piškav normalen porod je za družino strošek nekaj tisoč $, kljub ne vem kako dobremu zavarovanju, da ne govorimo o resnih zapletih.

[abohte]
> [MarijanMacek]
> Vidiš, ko pišeš posplošeno. Podaljšanje pričakovane življenske dobe res da ni pričakovati za 20 let, od kod sploh ta absurdna ideja, vsaj ne v okviru OECD, kajti povprečje OECD35 bi potem recimo bilo 100,6 let, malce iluzorno,

Saj ravno to hočem povedati. Je pa takšen dvig možen, čeprav malo verjetno. Lahko, da se je (je in ne bo, torej preteklik in ne prihodnjik) v kakšni državi v zadnjih 30 letih pričakovana življenjska doba dvignila za 20 let. Ob izjemnih družbenih prebojih je to možno. Še lažja je pot v nasprotno smer, zato sem dal primer SZ, v kateri polovica generacije fantov l. 1921 ni dočakala svojega 25. rojstnega dneva (precej drastično je na pričakovano življenjsko dobo vplival tudi razpad SZ).

Glej, če bova dolgo dwbatirala, bova našla celo skoraj skupne temelje. Samo malo bi te popravil, generacija fantov 1921 ni očakala dolgega življenja, ker so preprosto bili kanon futer. Je pa sam razpad poslabšal psihosocilano sliko prebivalstva. Ampak zanimivo, vzhodno evropejske države razen Slovenije imajo dokaj nizko (vsaj 2 leti pod ) pričakovano življensko dobo, in zanimivo dosežek 1970-2015 je tudi pod povprečen, mnj kot 10 let.

vendar je ena od članic, ne najbolj bogata, evro-azijska država, .......dvignila v obdobju 1970-2015 življensko dobo za 23,8 let.

No vidiš. Zelo blizu temu, kar sem zgoraj pisal je primer Turčije.

Problem je samo to, da ko si enkrat blizu 80, gredo stvari počasi na bolje, in vedno več stanejo.

> In tu ZDA močno šepajo.

Ja, ker ne upoštevajo, da je vsako človeško življenje enako vredno.

> Zakaj zdravnika ne vidijo, ti bo pa povedal tale podatek, sem ga že citiral na Financah, za osebni bankrot v meki kapitalizma je najpogostejši razlog bolezen, kljub temu, da je 80% nekako zavarovanih. Vsak piškav normalen porod je za družino strošek nekaj tisoč $, kljub ne vem kako dobremu zavarovanju, da ne govorimo o resnih zapletih.

Jaz mislim, da je tudi za mnogo stečajev v SLO vzrok iskati v zdravju. Pa menda ne misliš, da je bil I. Zidar psihično zdrav?

A je šel I. Zidar v osebni stečaj? jaz ne vem, vem, da je šel v stečaj STC, ampak to nima zveze z osebnimi stečaji.

[abohte]
> [MarijanMacek]
> A je šel I. Zidar v osebni stečaj? jaz ne vem, vem, da je šel v stečaj STC, ampak to nima zveze z osebnimi stečaji.

Ne vem, me niti ne zanima. Verjetno pa je zaradi njegovih psihičnih pataloških stanj marsikdo končal v osebnem bankrotu.

ja, zidar je sel v osebni stecaj
www.rtvslo.si/crna-k...lga/393533

Za padec v ZDA so odgovorni opiati, protibolečinska sredstva, ki povzročajo hudo odvisnost in na koncu lahko vodijo v smrt. Farmacevtske družbe so se lagale ko so jih registrirale.

[crt]
> [abohte]
> > [MarijanMacek]
> > A je šel I. Zidar v osebni stečaj? jaz ne vem, vem, da je šel v stečaj STC, ampak to nima zveze z osebnimi stečaji.
>
> Ne vem, me niti ne zanima. Verjetno pa je zaradi njegovih psihičnih pataloških stanj marsikdo končal v osebnem bankrotu.

ja, zidar je sel v osebni stecaj
www.rtvslo.si/crna-k...lga/393533

Hvala lepa za pojasnilo. Sem pa globoko prepričan, da ni osebno bankrotiral zaradi stroškov zdravljenja, kakor je to napogostejši razlog bankrota ZDA, je mnogo verjetno drugačno ozadje, kar pa leti na zapis abotheja, forum.finance.si/?m=...903&single

[abothe]
Jaz mislim, da je tudi za mnogo stečajev v SLO vzrok iskati v zdravju. Pa menda ne misliš, da je bil I. Zidar psihično zdrav?
>[MM]
>A je šel I. Zidar v osebni stečaj? jaz ne vem, vem, da je šel v stečaj STC, ampak to nima zveze z osebnimi stečaji.
>>[abothe]
>>Ne vem, me niti ne zanima. Verjetno pa je zaradi njegovih psihičnih pataloških stanj marsikdo končal v osebnem bankrotu.

[abohte]
Če že nimaš smisla za humor, imaj vsaj kanček kritične distance do lastne ideološke zaslepljenosti

Ti mas pa visoka pricakovanja danes :-))))

[abohte]
Če že nimaš smisla za humor, imaj vsaj kanček kritične distance do lastne ideološke zaslepljenosti:
www.thebalance.com/m...cs-4154729

Izgleda, da imaš ti boljši smisel za humor. Navedeš povezavo, kjer je navedenih kar precej zanesljivih virov o bankrotih zaradi zdravstvenih stroškov. Ocene so seveda različne, od

1) najpogostejši vzrok bankrotov je račun za zdravljene, poročilo CNBC, www.cnbc.com/id/100840148 verjetno kar zanesljiv vir in lahko resno jemljemo teh 643.000 bankrotov, preneseno v Slovenijo letno preko 3.000 (dejansko 2.374 vseh osebnih leta 2017 po Financah, zaradi zdravstvenih računov praktično 0).

2) Obamov nagovor narodu 2009, da se bakrot zgodi vsakih 30s, www.presidency.ucsb....congress-1 govor ameriškega predsednika naj bi bil bolj ali manj verodostojen (-Trump), temelji na študiji njegove asistentek, 62,1% vseh bankrotov je v zvezi z zdravstvom. Tvoj vir je precej pro-Trumpovski, v glavnem oporeka tem retoričnim 30 s, dobi pa na osnovi Harvardske študije 14,M+62,1$ 877.382 bankrotov letno.

3) V tvojem čalnuk so navedeni tudi drugi viri, ki navajajo skromnejše številke 25-26% vseh bankrotov je zaradi zdravstvenh računov, ne upopštevajo pa stečajev zaradi izgube dela. To da manjše število stečajev, toda še vedno okoli 270.062 (v Sloveniji bi to bilo okoli 1.500 letno, po tvoje mišljenju previdevam precej zanemarljivo).

4) verjetno najpopolnejše pa je poročilo iz leta 2015 Henry Kaiser Family fundation, www.kff.org/report-s...-problems/ ki povsem ovrže tvojo vero v nepomembnost stečajev zaradi zdravstvenih računov. Poročilo namreč pravi da letno bankrotira preko 1M odraslih prebivalceb in da ima 26% (52 M) Američanov med 16 in 64 letom starosti probleme z plačevanjem zdravstvenih računov.ž

5) Glede na izvleček iz gornjega poročila:


In their own words: What other significant changes did you make in your way of life in order to pay these medical bills?

“Apartment instead of house. Not getting groceries some weeks to get by.”
“Charges for my insulin exceeded $1200 a month (3 times the amount of my house payment). I had to reduce the amount of insulin I took based on what I could afford; my health was negatively impacted as a result.”
“Cold showers, can’t fix plumbing. Other needed repairs have been patched as best as possible but not fixed.”
“Medical Insurance / bills was the deciding factor in a job change. I gave up other benefits to choose a job that had the best medical coverage.”
“Sold everything we could spare.”
“Can’t take the kids anywhere. Wish I could do more for my kids!”
“I need physical therapy after shoulder repair but I couldn’t afford to finish it. I wish I could have.”
“I am losing my house.”
“I’ve cut back on just about everything for my family and the way we live.”bom še naprej z veseljem negoval nesmisel za humor in ideološko zaskepljenost. Najlepša hvala, da si poskrbel linke, ki potrjujejo moje domneve o resnih problemih v ZDA z zdravstvenimi računi. Ti pa verjami nekim "The myth-buster Snopes used the study to disprove the Facebook meme, www.snopes.com/64300...cal-bills/ in zanikuj izsledke najboljših univerz (Harvard), KFF. Kaj hočemo, dandanes je pri nekaterih zelo modro verjeti v izmišljotine nekih desnih medijev, recimo ranga Orbanova TV24, ki dnevo podaja dokaze o požigu cerkev v Parizu. Nič hudega, saj nisi edini pod soncem, ki verjame v traparije.

[abohte]
> [MarijanMacek]
> > [abohte]
> > Če že nimaš smisla za humor, imaj vsaj kanček kritične distance do lastne ideološke zaslepljenosti:
> > www.thebalance.com/m...cs-4154729
>
> Izgleda, da imaš ti boljši smisel za humor. Navedeš povezavo, kjer je navedenih kar precej zanesljivih virov o bankrotih zaradi zdravstvenih stroškov.

No, zakaj misliš, da sem ponudil to povezavo? Si morda razmišljal še kaj izven svoje ideološke paradigme?

Zakaj se posameznik znajde v osebnem stečaju, torej zakaj ne uspe več plačevati svojih obveznosti, zato se mu te pod določenimi pogoji odpišejo, vpliva ogromno dejavnikov. Neizmerno ozkogleden mnoraš biti, če verjameš, da lahko osebni stečaj razložiš zgolj skozi en dejavnik, še bolj ozkogleden pa če ta dejavnik aktivno iščeš.

Primer slovenskega Janeza. Janez hodi 20 let v službo in v tem času zasluži povprečno plačo. Potem ostane brez službe in ne more več poravnati svojih obveznosti. 1 leto po izgubi službe razglasi osebni stečaj. 5 mesecev po razglasitvi osebnega stečaja se znova zaposli in s plačo tekoče poravnava svoje obveznosti.forum.finance.si/?sp...ial_type=1

Kaj je razlog za osebni stečaj Janeza? Izguba službe? Je res? Kaj pa če ti povem, da je Janez v 20 letih svojega dela za premijo obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja plačal 15.000€ ter da mu je ravno teh 15.000€ zmanjkalo, da bi lahko kljub 17 mesečnem obdobju brezposelnosti lahko poravnaval svoje obveznosti. Je potem za osebni stečaj krivo to, da je Janez plačeval "medical bills"? Stvar interpretacije, kajne?

Čista stvar interpretacije in pove samo to, da Janez ne zna gospodarit. Imel je podporo za brezposelne, saj sta dvajset let on in delodajalec plačevala zavarovalni prispevek za brezposlenost. Za 20 let dela jo je imel kar precej časa, imel je prihranke, vmes je kaj delal na črno kot večina, ki nimajo dveh levih rok. In imel je kot brezposeln tudi zdravstveno zavarovanje. Oprosti, še nisem slišal, da je kdo propadel zaradi brezposelnosti, zlasti če je prejemal podporo, mnogi sploh nočejo iti delati, vsaj tako se sliši po nekih forumih. Moje mnenje je, da se je Janez zainvestiral, ampak to je "poslovni" dogodek ali pa je navajen življenja na VELIKI NOGI. Z zdravstvom nima zveze. Zvezo bi imelo, če bi izgubil delo zaradi zdravstvenih težav ali velikih računov, kot sem nakazal, se en Američan muči s 1200$ na mesec za insulin in si mora doze zmanjšati, ker preprosto nima toliko denarja, letno je to skoraj minimalna plača tam čez.

In kot drugo, kaj je pravzaprav narobe s tem, da se ljudje znajdejo v osebnem stečaju? Nadalje, če ni z osebnim stečajem nič narobe, me zanima, kateri vzroki za nastanek osebnega stečaja so po tvojem OK, kateri pa ne?

Žalostno je, če morajo ljudje prodati hišo zaradi zdravljenja, pogosto neuspešnega in če finančno bankrotirajo. TO in nič drugega JE NAROBE v tvojem skrajno ideološkem razmišljanju, ki mu ni mesta v Evropi in državah OECD (razen eni)

Bom raje nehal debato z abothejom. Ti goniš svoje, jaz imam svoja mnenja, ki so nekako zastopana 2/3 po prebivalstvu kot praviš in 97% po državah članicah. Jaz podpiram nekakšne nacionalne sheme zdravstvenega zavarovanja, ti pa neracionalno svobodno (pa ni tako svobodno kot si verjetno misliš). Moti me samo to, da ne ustanoviš pan-EU stranke, ki se zavzema za odpravo zdravstvenega zavarovanja, ki je po tvoje vzrok prenekaterega bankrota človeka, ki ne zna gospodariti in bankrotira ob vseh benifikacijah enoletno brezposelnega vsled plačevanja socialnih prispevkov, vključno zavarovanja za brezposlenost. Ti garantiram, da bi taka stranka imela vseevropsko množično podporo. Poskusi in se prepričaj o tej množični podpori, ki bi jo take ideje dobile, do takrat te pa prepuščam tvojim blodnjavim predstavam o družbi.....

[abohte]
> [MarijanMacek]
> Bom raje nehal debato z abothejom. Ti goniš svoje, jaz imam svoja mnenja, ki so nekako zastopana 2/3 po prebivalstvu kot praviš in 97% po državah članicah.

Ne, jaz sem rekel, da prebivalstvo ZDA predstavlja cca 1/3 prebivalstva. Če se pa pogovarjamo o privatnem zdravstvu in privatnih zdravstvenih zavarovalnicah, pa so te v državah, ki predstavljajo polovico prebivalstva OECD (poleg ZDA še vsaj Mehika, Južna Afrika, Čile, če se ne motim tudi Turčija). In rekel sem še, da so raziskave o vzrokih osebnih bankrotov, ki si jih predstavil, nedvoumno politično motivirane. Nisem pa rekel, da je zdravstveni sistem ZDA najboljši.

V študijah, ki sem jih navedel piše, da imajo vse države OECD nekakšno nacionalno shemo, ali je res ali ne ne bom preverjal, me je pa motil vsaj Čile, ki je stalno predstavljan kot meka privatne pobude (vsaj pokojninske) ne poznam. Ti si pač mnogo bolj veden. Mi pa zadošča, da so v poročilih ugledne inštitucije Kaiser napisane slabosti. In vsaj v Kaliforniji je v vsakem mestu Kaiser Hospital....

Sploh ne, jaz sem za univerzalno zdravstveno zavarovanje, nisem pa za (zgolj) državno zdravstveno zavarovanje. Kaj ti pomaga, če so vsi zdravstveno zavarovani, če so čakalne vrste za poseg 2 leti. 2 leti!

Še noben bolnik ni čakal 2 leti na življensko nujen poseg. Vsaj meni ni znano, lahko pa zaupaš javnosti, kje in kdaj se je to zgodilo. In ne boš verjel, čakalnih vrst NI v ZDA, v ostalih državah pa so po mojem vedenju bolj ali manj prisotne, začenši s komunistično Kanadao, kjer imajo komunistični zdravstveni sistem.

"The World Health Organization (WHO) in 2000 ranked the U.S. health care system first in responsiveness, but 37th in overall performance and 72nd by overall level of health (among 191 member nations included in the study).[127][128] The WHO study has been criticized by the free market advocate David Gratzer because "fairness in financial contribution" was used as an assessment factor, marking down countries with high per-capita private or fee-paying health treatment.[129] The WHO study has been criticized, in an article published in Health Affairs, for its failure to include the satisfaction ratings of the general public.[130] The study found that there was little correlation between the WHO rankings for health systems and the stated satisfaction of citizens using those systems.[130] Countries such as Italy and Spain, which were given the highest ratings by WHO were ranked poorly by their citizens while other countries, such as Denmark and Finland, were given low scores by WHO but had the highest percentages of citizens reporting satisfaction with their health care systems."

Pa smo spet tam, ko se izkažejo slabi objektivni rezultati zdravstva države tebi ljube države, povlečeš na dan neke študije, ki kritizirajo študije svetovnih organizacij. Bom k tej študiji povedal, da je čisto res, da ni korelacije med zadovoljstvom ljudi in dejanskim stanjem. Lep primer je slovensko jamranje nad krizo, ki se vleče že 11 let. Pa ni o krizi že kar nekaj let ne duha ne sluha. Ali pa nezadovoljstvo nad visoko nezaposlenostjo, etc vključno recimo zdravstvom, ki pa vseeno dosega dobre rezultate, razen če resno jemlješ Novakovega Petrčka, ki trdi da so ženi njegovega prijatelj operirali napačen kolk in ga ni v hlačah, da bi zato terjal odškodnino in poroča še o številnih smrtih prijateljev zaradi napačnega zdravljenja (v ZDA sicer zelo pogost vzrok smrti).

> Moti me samo to, da ne ustanoviš pan-EU stranke, ki se zavzema za odpravo zdravstvenega zavarovanja, ki je po tvoje vzrok prenekaterega bankrota človeka, ki ne zna gospodariti in bankrotira ob vseh benifikacijah enoletno brezposelnega vsled plačevanja socialnih prispevkov, vključno zavarovanja za brezposlenost.

Zakaj bi pa jo? Kot berem tvoje zapise na forumu, tebe v državi moti kup stvari, pa nisem opazil, da b zaradi tega ustanavljal stranko.

Meni stranke ni potrebno ustanavljat, imam precejšno izbiro strank ki približno ustrezajo mojim preferencam. Nisem pa še slišal za stranko, ki bi podpirala tvoje ideje...

"In the U.S., Asian Americans live the longest (87.1 years), followed by Latinos (83.3 years), whites (78.9 years), Native Americans (76.9 years), and African Americans (75.4 years).[183] A 2001 study found large racial differences exist in healthy life expectancy at lower levels of education."

Daj mi pa ti razloži, zakaj azijski Američani živijo najdlje oz. bistveno dlje kot belci? Ali za njih obstaja drug zdravstveni sistem, kot za belce?

Kaj pa če je to povezano s tem, da se azijsko prebivalstvo prehranjuje bolj zdravo od nezdravo debelih Amerikancev? Pa mi povej, zakaj asijski straši sodelujejo z otroci pri šolskih domačih nalogah, belski pa ne, in zato azijski dosegajo bistveno boljše rezultate v šoli?

Definitivno so Latinosi v veliki meri zastopani v skupini brez zdravstbvenega zavarovanja. Mogoče je pa po preprostih razlagah statistike (nepoznavanje razlike med kavzalnostjo in korelacijo) prav to razlog? Saj poznaš tisto o uri in uraju. Dokler je nisem nesel k urarju je tekla točno, potem pa nikoli več....

Imam pa protivprašanje, zakaj v povprečju bogatejši belci v ZDA živijo 4 leta manj od belcev v neki državi s propadlim zdravstvenim sistemom, pa so eni 72% kavkaške rase, drugi pa 99,x%?

Zakaj v povpreču za velikostni razred bogatejši Aerikanci živi enako dolgo kot revni Kubanci, s skorajda primerljivoim deležom črnskega prebivalstva (10, oziroma 12%) Nekoč me je na tem forumu nekdo (abothe?) prepričeval, da zato, ker je v ZDA mnogo črncev, kot da jih na Kubi jih ni.

"Americans receive more medical care than people in other countries. The U.S. consumes 3 times as many mammograms, 2.5x the number of MRI scans, and 31% more C-sections per-capita than peer countries. This is a blend of higher per-capita income and higher use of specialists, among other factors."

Zgoraj zapisano je ful slabo, kajne? Nisem apologet ameriškega zdravstvenega sistema, se pa vseeno vtaknem v poskuse manipulacije s podatki.

Ameriška medicina je zelo dobra na visokotehnoloških stvareh, recimo umrljivost zaradi raka. Ima pa skrajno slabe (primerjalno z vložkom) rezultate v porodničarstvu (smrtnost dojenčkov, mater) in na sploh v pričakovani življenski dobi, kar pa spoh ni neverjetno. Saj zavarovano mater, starše stane porod zajeten kup denarja merjen v k$. Mimogrede, porodničarji poleg zobozdravnikov so tam ena najbolje plačanih zdravniških kast.

> Ti garantiram, da bi taka stranka imela vseevropsko množično podporo. Poskusi in se prepričaj o tej množični podpori, ki bi jo take ideje dobile, do takrat te pa prepuščam tvojim blodnjavim predstavam o družbi.....

Ti pa še naprej podpiraj zdravstveni sistem, v katerem zdravniki kolektivno podajajo odpovedi. Zdravstveni sistem, ki ima 2-letne čakalne dobe na poseg, zdravstveni sistem, ki zgolj normativno zagotavlja pravice, dejansko pa ne. Po mojem si eden redkih v SLO, ki meni, da je s slovenskim zdravstvenim sistemom vse OK, pa vseeno nimam težav s tem, da si eden teh.

Jaz nisem nikoli zatrdil, da je z zdravstvom vse OK, trdim pa, da so rezultati merjeni v objektivnih kazalcih (pričakovana življenska dobaa, smrtnost dojenčkov, mater) mnogo boljši kot v državi, ki izda največ denarja v zdravstvo. In to predvsem v mnogokrat nepotrebne medikamente (visoka smrtnost zaradi medicinsko predpisanih opiatov, skrbi celo Trumplna) in skoncentrirano porabo sredstev v Hi-tech metodah za bogatejše sloje (55 najbogatejših potroši 49,5% denarja) in zanemarjujoč osnovne potrebe prebivalstva.

Odpovedi zdravnikov so pa politično/sindikalno pogojene s težnjo po popolni privatizaciji zdravstva in prav v ničemer drugem. In nenazadnje, odpovedi sploh niso resno mišljene ampak v smislu izsiljevanja. Je rekla ena mlada dohtarca s Kranja, da jo je dala zato, ker so jo dali ostali (slučajno priženjena žlahta).