[FIN-311684]
> [FIN-454644]
> Ljudi je treba motivirati. Napotnice so stvar nezaupanja in nadzora. Ki se ga pa seveda legalno zlorablja. Gnjavaza brez pozitivnega ucinka. Delamo zato da delamo. Administriramo, da administriramo.

Pa vendar je hudo, da se podjetniki poleg slabih delavcev in simulantov moramo še boriti proti zdravnikom, ki kar tako dajo teden - dva bolniškega dopusta, ker se jim ne da ukvarjati s težkimi in tečnimi pacienti, ki seveda, na račun delodajalca zdravi doma afne guncajo in seveda, kar je najbolj bistveno ne delajo, niso na delovnem mestu in vnašajo motnjo v delovni proces, očitno zdravnike to nič ne zanima. Kot sem že napisal, je žalostno in resnično, da delodajalci tudi zaradi družinskih zdravnikov moramo posebej stimulirati za prihod na delo.

Osebni zdravnik nim akaj ugotavljati, kaj se dogaja pri običajnih prehladih in črevesnih okužbah. Če po pra dneh ni izboljšanja, potem pa seveda k zdravniku. Najtežji primeri simuliranja so v zvezi z bolečinami v hrbtenici, kronično utrujenostjo ipd - ker je res težko ugotoviti, koliko resne so težave.

Boj družinskih zdravnikov za razbremenitev v prvi vrsti ni altruistični boj za kakovostnejšo obravnavo pacientov , ampak je boj zdravnikov za denar. Trditev ni resnična
In sicer za dodatnih 50 milijonov evrov oziroma 30 odstotkov več Številke niso resnične.
Logično je, da hočejo kupci zdravstvenih storitev – pacienti in davkoplačevalci – čim več in čim bolj kakovostno za čim manj denarja. In logično je, da hočejo ponudniki – torej zdravniki – svojo storitev čim dražje prodati in čim več zaslužiti , da hočejo doseči čim višjo ceno. Edina zahteva zdravnikov je – omogočite nam, da se posvetimo pacientu!
Trg zdravnikov ni prost, tudi zdravniki – torej ponudba – odločajo o tem, kaj potrebujejo kupci. ???
Ponudba določa povpraševanje. In kupci so vedno bolni, zato so pacienti pri pogajanju o denarju za zdravstvo vedno šibkejši člen. Storitev kupujem pri zastopniku – ZZZS in v pogajanjih nimam stika z zdravnikom. On le opravlja storitev, ki sem jo plačal ZZZS. Če s to storitvijo nisem zadovoljen, svojega denarja iz ZZZS ne morem dobiti in ga posledično ne moremo nameniti drugemu posredniku, ki mi bo našel boljšo rešitev! Kdor pa ima več opredeljenih pacientov od tega normativa, » naj letos dobi izplačan ves presežek opredeljenih oseb« . Zakaj koncesionar ne komplicira pri številu vpisanih pacientov – ker dobi več plačano in ker k njemu ne zahajajo drugi pacienti, kot njegovi. V Javnem zdravstvu pa mora zdravnik pokrivati vse odsotne zdravnike, vse padalce, hoditi v dežurno ambulanto, po potrebi tudi na urgenco,…
45 –65 milijonov evrov na leto znašajo po grobih izračunih zahteve družinskih zdravnikov kdo je to izračunal??? Ena ambulanta je 132.000€ Torej od kod ta ogromna cifra?
Naši neuradni viri opozarjajo , da »se pod plaščem govorjenja o hudih obremenitvah in potrebnih razbremenitvah družinskih zdravnikov skriva zelo visok račun , ki bi ga radi izdali zavarovancem , pri čemer pa pacienti ne bi dobili nič več ali nič boljših storitev«. Naj zavarovanci vprašajo ZZZS, zakaj je porabil več, kot za njihovo zdravljenje, za nenujne prevoze in dolgotrajne bolniške???
Večina pacientov je vpisanih – zakaj je torej takšen problem vpisovanja. Koliko otrok je že umrlo od zapletov v otroški kirurgiji na UKC? In koliko jih je umrlo zaradi nezmožnosti vpisa?
Zdajšnji družinski zdravniki bodo tako vsaj še nekaj let, dokler zdravnikov ne bo več , pač delali toliko kot zdaj, a za to očitno hočejo precej več denarja. Ni res – hočejo STOP povečevanju in sprožitvi procesa sprememb. Se pa zavedajo, da to ni možno čez noč!
Kdo zavrača klinične farmacevte???? Je pa dejstvo – če bi imeli dovolj časa za pacienta, klinični farmacet res ne bi bil potreben! Učinek referenčnih ambulant pa je trenutno res povezan z rešitvijo nezaposlitev diplomantov fakultet. V praksi pa pravi učinek še ni viden – verjetno enkrat bo!
Sem odgovorna osebe. Zavedam se svojih obveznosti do delodajalca. Ne počutim se dobro in ne morem priti v službo – kličem delodajalca in mu povem, da me dan dva, dokler ne bo boljše, zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja ne bo. Zdravnika obiščem le, ko čutim, da je stanje res hudo in bom potreboval njegovo pomoč… Če se stanje po 3 dneh ne izboljša, moram res do zdravnika! Kaj bi to pomenilo za delodajalca?? Zdravniki so plačani za zdravljenje pacienta. Informacija delodajalcu ni zdravljenje! Dopusti daljši od 30 dni so že danes domena ZZZS – ne pa primarnih zdravnikov!
Doslej so švedski delodajalci zaposlenim plačevali bolniško do 14 dni, in sicer v višini 80 odstotkov plače s tem, da prvi dan ni bil plačan. Daljše bolniške od 14 dni je plačevala država. Odletos na Švedskem velja, da senadomestilo za bolniško za prvi teden zniža za 20odstotkov , da pa morajo delodajalci plačati tudi prvi dan odsotnosti z dela. 9x0,8 je 7,2 in 5.0,6 + 5*0,8=7 Kaj je torej boljše?
Splošni zdravnik ni pooblaščen, da ocenjuje sposobnost zaposlenega za opravljanje dela. Je pa pooblaščen, da kratkoročno reče, da ni sposoben za delo! Zakaj res tega ne bi delal zdravnik Medicine dela? Odgovoren za posamezno podjetje? Podobno je z boleznijo otroka in nego – kaj je zdravnik tisti, ki reče, da je starš upravičen biti odsoten??? Zopet povezano z delodajalci!
Zdravilišče lahko predpišejo le specialisti – ne splošni zdravniki!!! Ravno tako medicinske pripomočke. Ker … Specialisti predpisujejo terapije – ne osebni zdravniki!
Napotnice – zdravnik napoti pacienta k specialistu – on pa oceni drugo nujnost napotitve??? In pacient pojdi nazaj k splošnemu zdravniku po novo napotnico z ustrezno oznako!
Nenujni prevozi – dodatno zavarovanje! Le sanitetni in dializa bi morala biti v okviru rednega zavarovanja!!!
Pacient se z napotnico vpiše. Zavod ga povabi! On sprejme ali ne!
Pravijo pa , da » si ZZZS že več kot dve leti prizadeva posodobiti obračunski model za družinsko medicino in pediatrijo« . Trudi se ovirati ne spremeniti! Ker je vse v njegovi moči, bi že zdavnaj lahko spremenil???

To je le nekaj komentarjev – hiter pregled!