malo preseneti podobnost z izraelom v prvi tabeli.

[rename]
> [rx170]
> > [rename]
> > Ja, razlogi so kompleksni.
> > Izguba trgov se dogaja vsem, v vseh okoljih, na vseh tržiščih.
> > Ampak naš izvorni problem tiči drugje - izvira iz leta 1945, ko je bilo pregnanih, pobitih, razlaščenih na stotine podjetnikov. Ko je za časa SFRJ vladala "diktatura proletariata" in je bilo podjetniška misielnost (kapitalizem in profit) najmanj psovka, če ne celo vozovnica na Goli otok (razredni sovražniki itd).
> > Tako so se izgubile generacije, ki so bile vzgajane v "avantgardno" zblojeni ideologiji... in zato vse to plačujemo sedanje generacije.
> > Lahko napišemo, da je podjetniška karma - is a bitch :-P
>
> Že mogoče ampak temu navvkljub si imel Metalno, ki je bila sposobna graditi HE v Kanadi in podobne primere, čeprav nekateri trdijo, da od 45-90 ni bilo nič. Mene zanima, kaj potem danes privatiziramo, če ni bilo nič in kaj so tajkuni ukradli.

Metalna, Litostroj, Riko, Gostol, Strojna itd - vse to so bili socrealistični kolosi slovenske strojegradnje, kjer znanje ni bilo nikoli vprašljivo - ravno nasprotno.
Ampak vsi ti kolosi so bili popolnoma nerentabilni za svetovni trg, ker je bilo bistveno preveč ljudi zaposlenih v pisarnah (pa ne mislim inženirje), da so se lahko igrali "samoupravljano sporazumevanje in družbeno dogovarjanje" v planskem gospodarstvu.
In zato se je praktično celotna strojegradnja po razpadu SFRJ tudi sesula, ker trg ni prenesel stroškovne cene (njihovih izdelkov); kolosi pa so bili preveliki, da bi jim zadoščal slovenski trg.
O tem bi ti lahko napisal celo knjigo, poznam iz prve roke :-)))

Ali pa Iskra Delta in njihov "PC" Triglav, ki je bil tehnološko super, vendar več kot 10x dražji od klona, ki si ga prešvercal iz Avstrije.

In jaz ne trdim, da 45-90 ni bilo nič. Trdim pa, da je bilo v tistih desetletjih praktično izkoreninjeno podjetništvo. Ostali so dinozavri, v obliki SOZD (Sestavljena organizacija združenega dela) in potem navzdol do TOZD... vmes pa na stotine fikusev in tajnic, pa na šnel-kurs izšolanih direktorjev na kranjski sorboni :-P, ki so jih šofirali partijski sekretarji...

Saj nične rečem. Nek ptujski direktor se je v 70tih letih uprl, v mojem podjetju ne bo TOZDOV, ker ne moremo zaslužiti 3 dodatnih direktorskih plač. Si je pa lahko to privoščil, ker je bil kot prekomorec član Mačkove zaščitne brigade. Zgolj za medklic. Ampak mene zanima zakaj se po letu 1990 ni ta predvsem ta produktivni del bolj ohranil in smo razvijali predvsem poslovno japijevstvo, tajkunstvo in podobno škodljivo meteličenje?

[FIN-311684]
> [rx170]
> Imamo tako fantastične podjetnike in gospodarstvenike, ki jim je minimalalac takšen problem. Ob nedelovnem drugem januarju bo to nov žebelj v krsto elitnega slovenskega gospodarstva.

Poslovno sodelujem z nekaj sto podjetij (sistemizacija delovnih mest, sistemi nagrajevanja, razni pravilniki, pomoč pri zaposlovanju, odpovedi pogodb o zaposlitvi...) in veliki večini višja minimalna plača ne pomeni ničesar, saj izplačujejo neto plače veliko višje od bruto minimalne plače. Probleme bodo imela podjetja v delovno intenzivnih panogah (spomnimo se Pahorjevega zvišanja minimalne plače), ki nimajo notranjih rezerv in jim trg ne bo priznal višjih cen in jih s tem prisilil v odpuščanja, da bi ohranili zaposlitve za večino delavcev. Najbolj optimalna rešitev npr. za čistilne servise, kmetijstvo... bo odpoved pogodb o zaposlitvi najstarejšim z veliko delovne dobe in z visokimi odstotki dodatka na delovno dobo, ki jih zakonodaja ne ščiti...Vzemimo le za primer sadjarstvo in si odgovorimo na vprašanje kako bodo slovenske jabolke po ceni konkurenčne poljskim jabolkam, ki jih pobirajo delavci z minimalno plačo v višini 502 evrov bruto?

Kako naj slovenska podjetja konkurirajo na trgu s podjetji iz držav: Estonija (500 evrov minimalne plače), Slovaška (480 evrov), Češka (477 evrov), Hrvaška (462), Madžarska (444 evrov), Latvija (430 evrov), Romunija (407 evrov), Litva (400 evrov) in Bolgarija (260 evrov).

JAz imam za ta problem trumpovsko rešitev - carine za poljska jabolka. Žal to v 4. rajhu ni dopuščeno, raje bomo pustili da naši proizvajalci crknejo.

ce pomislis, da baje zidi rulajo svet, res... torej v bistvu ma mesec potencial bit novi stalin?

:-)

lpA

p.s.: kar pa je meni še zanimivo (v tej isti tabeli) je kategorija "missing" pa ciper? kaj so testirali slo/rus/etc. davcne optimizatorje v grscini/turscini??? ;-)

[1011Arist]
> [MarijanMacek]
> > [bc123a]
> > > [MarijanMacek]
> > > > [bc123a]
> >
> > Glede ostalega pa: tako pac je. Bomo videli, kdo se bo prej odselil, ali zaposleni v Avstrijo, ali biznis na madzarsko.
> >
> > Samo omenjam, da tu obstajajo neka pravila, ki niso odvisna od politike, in smo jih imeli priloznost izkusiti ze takrat, ko je Pahor z dvigom minimalca direkt v krizo uspel uniciti 50.000 delovnih mest.
> >
> > Medtem imas 30 kilometrov naprej od unicene Mure, madzarsko, kjer je minimalec skoraj pol nizji od slovenskega.
> >
>
> Vidim, da imaš izvirne ideje. Primerjaš nas z državo, ki ima BDP na glavo po najnovejših podatkih v višini približno 60% slovenskega (26.59k$. 16.02k$). Razmerje skoraj enako kot je naše do avstrijskega ali nemškega (51.71k$, 48.67k$). In vendar se ni vsa avstrijska, nemška... proizvodnaj preselila v Slovenijo, da ne rečem še bolj na vzhod. So se pa določene panoge, ki ne prenesejo visoke cene. pa vendar nimajo neke silne brezposelnosti. Selitev proizvodnje z nizko dodano vrednostjo je realnost, na resnih "podjetnikih" pa je, da dvigujejo produktivnost, pa ne na način Alije Sirotanoviča.
> To, na kar pa ti namiguje, pa ni nič drugega, da se nesposobnost "podjetnikov" organizirat produktivno proizvodnjo zamaskira s 45% redukcijo plač. Res daljnovidna politika, vredna da se s takimi idejmo pojaviš na naslednjih vol-itvah.

Marjan, ti si v glavnem na forumu glas razuma, tokrat pa si precej "antipodjetniški".

Hvala na komplimentu in dobronamerni kritiki.

Poglejmo na primer z racionalne strani, ker se sedaj borite samo delavci in grdi kapitalisti (podjetniki)

Po tej razpravi tukaj se zdi, kot da je to nekaj, kar si podjetnik kar izbere in je zgolj len in nesposoben, če nima visoke produktivnosti. Druga teza je, da samo močno izobražuješ delavce in imaš visoko produktivnost.. To siscer sta dva elementa produktivnosti, ki pa imata dejansko minorni vpliv na izračun produktivnosti. Že pred dobrimi tremi leti smo imeli podobno debato, od katere očitno niso nekateri nič odnesli. To niti slučajno ni srž dodane vrednosti. Srž je v porabi kapitala in moči blagovne znamke.
O tem smo razpravljali pred nekaj dnevi in takrat sem dal naslednji primer:

..., ampak da bodo bralci dobili še en aspekt tega pojma, ki ga politiki in FDVjevci tako zlorabljajo.
Pod dodano vrednostjo ali produktivnostjo se vedno meri "hitrost"=ustvarjeno/število delavcev

To je tako kot pri porabi v avtomobilu, ko stojite na mestu je poraba neskončna, če skoraj nimate delavcev je dodana vrednost na zaposlenega ozroma produktivnost izjemno visoka!

Seveda v teh primerih produkt naredi ne samo delavec ampak tudi oprema. En robot in en delavec naredita npr. za 1000 enot izdelkov
5 delavcev pa za 800.
Produktivnost je v prvem primeru 1000 v drugem 160.
Ampak zato, da kupite robota pa rabite kapital, ki ga imajo močna gospodarstva. Popolna zabloda je, da bo nekdo izdelke z najvišjo dodano vrednostjo delal v tuji državi.
Drugi vzovd dodane vrednosti, pa je vrednost blagovne znamke. To pa so leta in leta oglaševanja po celem svetu, da se tvoj izdelek prodaja v višjih cenovnih razredih.
Bossova obleka je bila sešita v nekadnji Muri pa vednar je bila enrat dražja. Zato je zgledala Bossova dodana vrednost na zaposlenega enkrat večja.
Bistvo tega mojega dolgovezenja je, da kazalec ne kaže zgolj slabe izobraženosti ali slabe organizacije dela, ampak da je v kazalcu produktivnosti tudi kapital v obliki investicij v opremo in blagovne znamke. Po drugih dveh elementih pa se ne bomo mogli meriti z najrazvitešimi, ker je to tek Ahila in polža.
forum.finance.si/?m=...414&single

Srž je v porabi kapitala in moči blagovne znamke.
..., ampak da bodo bralci dobili še en aspekt tega pojma, ki ga politiki in FDVjevci tako zlorabljajo.
Pod dodano vrednostjo ali produktivnostjo se vedno meri "hitrost"=ustvarjeno/število delavcev

To je tako kot pri porabi v avtomobilu, ko stojite na mestu je poraba neskončna, če skoraj nimate delavcev je dodana vrednost na zaposlenega ozroma produktivnost izjemno visoka!

Seveda v teh primerih produkt naredi ne samo delavec ampak tudi oprema. En robot in en delavec naredita npr. za 1000 enot izdelkov
5 delavcev pa za 800.
Produktivnost je v prvem primeru 1000 v drugem 160.
Ampak zato, da kupite robota pa rabite kapital, ki ga imajo močna gospodarstva. Popolna zabloda je, da bo nekdo izdelke z najvišjo dodano vrednostjo delal v tuji državi.
Drugi vzovd dodane vrednosti, pa je vrednost blagovne znamke. To pa so leta in leta oglaševanja po celem svetu, da se tvoj izdelek prodaja v višjih cenovnih razredih.
Bossova obleka je bila sešita v nekadnji Muri pa vednar je bila enrat dražja. Zato je zgledala Bossova dodana vrednost na zaposlenega enkrat večja.
Bistvo tega mojega dolgovezenja je, da kazalec ne kaže zgolj slabe izobraženosti ali slabe organizacije dela, ampak da je v kazalcu produktivnosti tudi kapital v obliki investicij v opremo in blagovne znamke. Po drugih dveh elementih pa se ne bomo mogli meriti z najrazvitešimi, ker je to tek Ahila in polža.

Sicer malce podvojeno, v glavnem se pa strinjam, zlasti glede dodane vrednosti v odvisnosti od blagovne znamke. Ampak še vedno sem mnenja, da je za organizacijo dela odgovorno vodstvo firme, kot rečenov primeru mikro in malih podjetij običajno kar lastniki sami in ne njihova neumna delovna sila. Končno so jo sami najeli!

[MarijanMacek]
> [rosom]
> > In vendar se ni vsa avstrijska, nemška... proizvodnaj preselila v Slovenijo, ...
>
> Ko nekdo servira argumente te vste bi bil zaželjeno tudi pojasnilo zakaj se tuja (kvalitetna) proizvodnja ne seli v Slovenijo.


Kaj pa ti razumeš pod pojmom kvalitetna proizvodnja? Avtomobilska se je že in se še seli v Slovenijo (Renault, Magna, izdelava komponent za avtomobile), v Sloveniji se gradi Yaskawina tovarna robotov, gradi se tovarna medicinskih elastomerov, kaj bi še rad v majhni deželici. Glede na stanje duha pa sploh ni možno graditi neke res velike tovarne, je večina primernih površin že zaščitena za razno razne črve etc...... in roko na srce, delovne sile tudi ni več na voljo!
O nekvalitetni proizvodnji v Sloveniji pa samo to, poglej si hausmanov index ekonomske kolpeksnosti. Slovenija ni slabo uvrščena, 13. na svetu. Torej le ni tako slabo kot si želiš.

Ni tako kot si napisal,želim si državi dobro in ne slabo.Sicer pa bi o pojmu kvalitetna proizvodnja lahko rekli marsikaj.O Magni sem bral več slabih kot dobrih mnenj.Bom bolj konkreten...o selitvi tuje proizvodnje v Slovenijo je slišati,brati in videti največji problem v butastih predpisih in administraciji.

[bobek13]
> [bc123a]
>
>www.oecd.org/skills/...ovenia.pdf

does not compute...

system error...

Oh, zelo compute. Najprej je treba razumeti, da so ljudje tocno taksni, kot jih oblikuje druzba. In zivimo v druzbi, kjer je ze iz socializma jasno, da drzava skrbi zate in ti brise rit.

In to velja za vse sloje druzbe:

1) Nizjekvalificirana delovna sila je pac posledica zanasanja na drzavo in lepih spominov na socializem. Ko je drzava kao vse uredila. Ce je ljudi, ki so glupi kot noc dovolj, potem povozijo tudi varovalke izobrazevalnega sistema. Mislim, da lahko recem, da vecina ljudi, ki je naredila poklicne sole (2-4 letne) v zadnjih 30 letih ne zasluzi spriceval, saj po mojih izkusnjah vsaj matematike ne znajo prakticno nic.

To vidis sele, ko ti en kader ki dela z merilno napravo kjer ima zraven kartico kjer pise da se C izracuna kot C = (T2-T1)*(V2-V1), potem pa v kalkulator vtipka T12 - T1 * V2 - V1 in se cudi zakaj dobi cudno resitev.

Jaz pravim da je taksnih ljudi vecina delovne sile s srednjesolsko izobrazbo. In nekako tako nam pravi tudi OECD. In taksni ljudje so pac velika cokla pri modernih tehnoloskih procesih z visjo dodano vrednostjo.

Ne vem, kako delajo podjetja, ki jih ima v lasti uporabnik "gobim", ampak vsaj jaz vem, kako to vecinoma poteka. Ta delovna sila dela enostavna dela, pritiska tipke ko se nekje posvetijo neke lucke. Sama ne zna narediti prakticno nic od tistega, kar bi sledilo iz njihove formalno dosezene izobrazbe. in tudi to pravi OECD.

In zato si lahko visanje dodane vrednosti vsi skupaj nekam zataknete.

b) Visjekvalificirana delovna sila je v sloveniji v cirka 2/3 vse delovne sile druzboslovno izobrazena (posledica mentalitete "sine pejdi studirat, da ti ne bo treba za trakom delat kot meni"), in kot taka vecinoma nezaposljiva v zasebnem sektorju, razen zato, da se kaksna statisika popravi, ali pa zato, da delajo precej nizje kvalificirana dela. Recimo copypastajo ali pa celo pretipkavajo podatke iz Worda v Excel in nazaj. Cisti dizaster. Ta delovna sila je zaposljiva tudi takrat, ce ima kaksne osebnostne lastnosti, ki so zazeljene in koristne cisto mimo formalne izobrazbe. Recimo, druzboslovka, talentirana za delo z ljudmi, ki skrbi da oddelek geekov ne razpade na prafaktorje, ali pa da se tajnice nekje ne sklofajo med sabo.

Skratka, faktorji, ki so povezani z osebnostjo, in ne z izobrazbo. Taki ljudje tudi dobro funkcionirajo, ker znajo naceloma sebi naloziti tiste probleme, ki jih dobro resujejo oni, drugim pa prepustiti tiste, ki jih znajo resiti drugi.

c) Visjekvalificirana delovna sila tehnicne ali naravoslovne izobrazbe v glavnem drzi gor tisto, kar je razvoja. Pa se tu ne gre za neke topshit presezke, ker jih slovenska podjetja tudi ne rabijo. Ce Nemec pravi da rabi tak in tak srauf, ga bo znal slovenski inzenir nacrtati, deloma zato, ker ga je naucil to njegov sodelavec ali predhodnik in deloma zato, ker je pac strojnistvo studiral.

Taka dela tudi niso hudo visoko placana.

d) Topshit visjekvalificirana delovna sila se je v velikem delezu zlivala v javni sektor, kjer je bilo to mozno, in velikokrat tudi v zasebni sektor v popolnoma druge panoge kot bi sklepal iz njihove izobrazbe (glej primer matematika/cebelarja, ki strasi na tem forumu).

Je pa zadnja konjuktura prinesla tu veliko spremembo, ta delovna sila masovno, ampak res masovno bezi v tujino. Ce inzenirski faksi ljubljanske univerze ne najdejo kadra za redna delovna mesta asistentov za nedolocen cas, potem veste koliko je ura.

e) Podjetniska klasa. Tu je treba reci nekaj za kar me bodo raztrgali in levicarji in morda se kaksen podjetnik. Podjetniska klasa v sloveniji je tako kot vsi ostali prebivalci, pac prilagojena na okolje. In to okolje je brutalno kar se drzavnega kladiva tice (kazni ki ti unicijo celo firmo, samo zato, ker si nekaj spregledal), ter zelo nefer, kar se tice prednosti "nacionalnointeresnih" podjetij (ki je v sloveniji se vecja, ker so pac tudi za evropske razmere majhna podjetja za slovenijo ogromna).

Ce si v sloveniji podjetniska klasa, je vsaj meni cisto razumljivo da si aroganten prasec, ki simfas cez zaposlene na minmalcu, jim v sluzbi jebes mater pred vsemi ostalimi, imas jahto in avto na lizing, ter otroka v subvencioniranem vrtcu in ko ti zadeva gre v 3pm najprej poskusis fajn ociganiti upnike in denar spraviti na varno.

Zakaj? Zato ker edino taksna osebnostna klasa ljudi je mentalno sposobna v tej fuknjeni drzavi spustiti se v biznis. Imate, fantje in punce poklon, vozite se se naprej z makinami, porivajte cehinje na vasih jahtah - jaz verjamem, da moras biti utrgan in cisti adrenalinski norec, da se tu gres biznis.

In da levicarji pizdijo, da so podjetniki taksni - ja kaj pa mislite, boste dobili v taksnih razmerah in pod taksnimi pogoji? Doktorskega studenta matematike iz Stanforda (ustanovitelja googla) ali avtisticnega geeka (Zuckerberg)? Ne, dobili boste krvolocneza, odvisnega od adrenalina in z lepim delezem Hunske krvi, da bo v razmerah, opisanih zgoraj, se sel podjetnistvo.

Tako.

[rx170]
> [FIN-311684]
> > [rx170]
> >...Vzemimo le za primer sadjarstvo in si odgovorimo na vprašanje kako bodo slovenske jabolke po ceni konkurenčne poljskim jabolkam, ki jih pobirajo delavci z minimalno plačo v višini 502 evrov bruto?
>
JAz imam za ta problem trumpovsko rešitev - carine za poljska jabolka. Žal to v 4. rajhu ni dopuščeno, raje bomo pustili da naši proizvajalci crknejo.

Ta napoved o ekstremnem s produktivnostjo nepokritem zvišanju minimalne plače in izločitvi dodatkov iz minimalne plače že deluje. S podjetniki in direktorji delovno intenzivnih podjetij, ki so danes bili na posvetu smo ugotovili, da bodo v primeru obstoja enake alternative prednost pri zaposlitvi imeli mlajši delavci, da bo treba delo na novo organizirati in delavcem namesto 8-urne zaposlitve predlagati 7-urno ali 6-urno zaposlitev, seveda vse v skladu z zakonodajo...Višja minimalna plač in izločitev dodatkov iz nje bo zagotovo prispevala k večji brezposelnosti večinoma neizobraženih oseb starejših od 40 let z več kot 10% dodatkom za delovno dobo. Bo pa vsaj nekaj dobrega, zaposlenih bo več mladih Slovencev, tudi Hrvatov (ki je še kadrovsko neobdelani trg), Bosancev, Srbov...Za zaposlitev starejših od 40 let bo država dajala subvencije oz. v zakonu bo pisalo, da delavcu pripada dodatek za delovno dobo največ v višini 10%...

se bojim, da nisi razumel mojga (priznam da cudnega) smisla za humor, ma nic ne de, si vsaj skup spisal kar si in kar z veseljem v 99% podpisem...

in se enkrat dodam (s sarkazmom ;-)) zivel gabrov slavc...

:-)

lpA

Že mogoče ampak temu navvkljub si imel Metalno, ki je bila sposobna graditi HE v Kanadi...

Človek bi lahko počil od smeha: ni težko delati za kogarkoli, težko je ustvariti profit. in v državi, kot je bila Juga, kjer so bile zaloge štete kot plus in se plače (delo) ni smelo(!) prikazati kot strošek, je bil profit prepovedana beseda. Torej ali se kje nahaja podatek, kolikšen je bil dobiček tistega posla??
Tiste krvavo zaslužene devize, so bile petkrat preplačane z desetletji zaostanka za Zahodno Evropo. Zato, da so jugo-komunisti preživeli, se je moralo 2 milijona jugo-zdomcev mučitio po tej Evropi, Komunistom je bilo treba plačevali njihove jahte, lovišča, vile in domisleke o reaktivnih vojaških lovcih, o gradnji atomske bombe, o vzdrževanju koncentracijskih taborišč po raznih jadranskih otokih, vodenje gibanja neuvrščenih, lobiranja, da bi ljubljeni maršal dobil Nobelovo nagrado za mir in še tisoče podobnih bedarijah.
Koliko ljudi pa ve, da je prva železnice na področju Slovenije stekla dve leti prej kot prva železnica v Švici, (še enkrat preberi: 2 leti PREJ kot v Švici). Starojugoslovanska letalska družba Lasta, je bila ustanovljena le z nekaj letnim zamikom za SwissAir-om. To sta bolj relevantna podatka o razvitosti (ki imata 70. letni razpon iz 19. v 20. stoletje) kot pa 'uspehi' Metalne. V tistih "predkomunističnih časih" smo stopali v korak z Evropo! Po letu 45, ko se pojavi vse pravkar opisano in po letu 91 ko smo se 'osamosvojili', pa se nekateri še vedno mislijo, da je lon posel v v Kanadi nekaj po čemer bi nam moralo biti žal. Tone proizvedenega jekla že dolgo niso več merilo uspešnosti. Včasih je dobro tudi kaj prodati z dobičkom!

[jure1943]
> Že mogoče ampak temu navvkljub si imel Metalno, ki je bila sposobna graditi HE v Kanadi...

Človek bi lahko počil od smeha: ni težko delati za kogarkoli, težko je ustvariti profit. in v državi, kot je bila Juga, kjer so bile zaloge štete kot plus in se plače (delo) ni smelo(!) prikazati kot strošek, je bil profit prepovedana beseda. Torej ali se kje nahaja podatek, kolikšen je bil dobiček tistega posla??
Tiste krvavo zaslužene devize, so bile petkrat preplačane z desetletji zaostanka za Zahodno Evropo. Zato, da so jugo-komunisti preživeli, se je moralo 2 milijona jugo-zdomcev mučitio po tej Evropi, Komunistom je bilo treba plačevali njihove jahte, lovišča, vile in domisleke o reaktivnih vojaških lovcih, o gradnji atomske bombe, o vzdrževanju koncentracijskih taborišč po raznih jadranskih otokih, vodenje gibanja neuvrščenih, lobiranja, da bi ljubljeni maršal dobil Nobelovo nagrado za mir in še tisoče podobnih bedarijah.
Koliko ljudi pa ve, da je prva železnice na področju Slovenije stekla dve leti prej kot prva železnica v Švici, (še enkrat preberi: 2 leti PREJ kot v Švici). Starojugoslovanska letalska družba Lasta, je bila ustanovljena le z nekaj letnim zamikom za SwissAir-om. To sta bolj relevantna podatka o razvitosti (ki imata 70. letni razpon iz 19. v 20. stoletje) kot pa 'uspehi' Metalne. V tistih "predkomunističnih časih" smo stopali v korak z Evropo! Po letu 45, ko se pojavi vse pravkar opisano in po letu 91 ko smo se 'osamosvojili', pa se nekateri še vedno mislijo, da je lon posel v v Kanadi nekaj po čemer bi nam moralo biti žal. Tone proizvedenega jekla že dolgo niso več merilo uspešnosti. Včasih je dobro tudi kaj prodati z dobičkom!

Ne vem kdo se po osamosvojitvi lahko pohvali s čem takim - tvoja vlada, iz katere te je Ivan celo vrgel, je na vzhodu znana samo po zapiranju določenih tovarn. Tako, da je včasih bolje molčati.

"Podjetja so v zadnjem času precej višala plače in prilagajala plačne sisteme. A nova sprememba zakona o minimalni plači, ki ga je v DZ vložila Levica, gre v smeri uravnilovke. Višja minimalna plača ne bo vplivala zgolj na 42 tisoč zaposlenih, ki bodo v prihodnjem letu dobili 667 evrov neto, ampak bo povzročila, da bo na minimalni plači pristalo še več ljudi."

Nekatera podjetja pa niso prilagajala in višala - ampak to niti ni toliko pomembno.
Uravnilovke ne bo, ker je jasno, da bomo ZAHTEVALI, da razmerja med minimalno in našo dejansko plačo ostanejo vsaj enaka, oziroma se morajo povečati. Ker bo minimalna plača izhodiščna plača za tiste s količnikom 1, bo to pomenilo, da bo sprememba minimalne plače vplivala na vse plače npr. v našem podjetju (razen individulanih pogodb). Tako mora biti in BO. Če je to za podjetja neizvedljivo, naj pošljejo Mesca v umobolnico ali pa naj krepko znižajo prispevke in davke na plače. Simpl ko pasulj, kajne :)))

[bc123a]

Ne vem, kako delajo podjetja, ki jih ima v lasti uporabnik "gobim", ampak vsaj jaz vem, kako to vecinoma poteka. Ta delovna sila dela enostavna dela, pritiska tipke ko se nekje posvetijo neke lucke. Sama ne zna narediti prakticno nic od tistega, kar bi sledilo iz njihove formalno dosezene izobrazbe. in tudi to pravi OECD.

In zato si lahko visanje dodane vrednosti vsi skupaj nekam zataknete.

Moje (naše) podjetje je leta 2015 dobila nagrado Daimler-ja za najboljšega globalnega dobavitelja na področju powertrain-a (motor, transmisija, podvozje). Pet let je bilo dobavitelj z najboljši kvaliteto J-TEK-a (Divizija Toyota za proizvodnjo avtomobilskih delov z več kot 12 milijardami prometa), najboljši dobavitelj Bosch-a (ki je največji svetovni dobavitelj avtomobilski industriji v avtomobilskem programu,....razvojni partner Yaskawe (največji svetovni proizvajalec robotov). Daimler je dal nagrado s posebnim poudarkom za razvoj robotizacije, avtomatizacije in inovativnosti,...Podjetje je verjetno najbolj profitabilno podjetje v svoji branži v Evropi.

To lahko delaš samo s kvalitetnimi delavci. Imel sem priliko primerjati kader po svetu in lahko rečem, da so Slovenci pripravljeni delati več (razen azijcev), da so bolj fleksibilni, inovativni da imajo izjemno delovno kulturo in neprekosljivo privrženost podjetju (dediščina samoupravljanja). Naši inžinirji se z lahkoto merijo z najboljšimi v Evropi.

Dostikrat pozabljamo, da nas je samo 2 milijona, to je en kvart velemesta. Ne moreš s tako kritično maso delat česarkoli. Ves čas od 1991 je prilagajanje na to dejstvo. Velik del investicijskih podjetij (Metalna, IMP, ...) je propadel ker so bila enostavno prevelika za to ekonomijo in ker je politična podpora (ki je v teh poslih absolutno nujna, in ki je bila zaradi izjemnega političnega ugleda, ki ga je imela SFRJ v svetu nekoč močna) izostala. Poleg tega so se po razpadu SFRJ podjetja znašla v vakumu ekonomske politike in z desetinami milijonov iz terjatev, ki so ostala v Beogradu (vem iz lastne izkušnje, ko sem reševal primer za 22 milijonov USD v firmi, ki je imela 20 milijonv USD letne prodaje.)

Niso samo komunisti in LDS krivi za vse.

Po drugi strani pa mislim, da so bili komunisti večji podjetniki kot vse poznejše in predhodne vlade v Sloveniji skupaj. Ustvarili so najprej inštitute, nato nosilna podjetja, da bi na koncu ustvarili cele panoge. Imeli so vizijo (ki jo danes vlade niti slučajno nimajo - vem iz lastne izkušnje), voljo ter vztrajnost, da to dosežejo.

Od 1991 ni v Sloveniji enega politika, ki bi glede operativnosti, strateške vizje in učinkovitosti do kolen segel npr, Janez-u Zemljarič-u kot predsedniku slovenske vlade iz 90-tih prejšnjega stoletja. Žal.

Problem slovenskih podjetij je kvaliteta top managementa pa tudi ta se zadnja leta (ko smo preživeli LDS-ovske podjetnike in predvsem po krizi 2008) pospešeno izboljšuje. Oziroma , da se izrazim bolj precizno. Bolj kot problem top managemnta je problem corporate governance. To vidite takoj po tem, ko slovensko podjetje prevzame kvaliteten tujec. Delavci in velika večina managementa ostane ista, zamenja se samo gospodar. In naenkrat podjetja, ne moreš več prepoznati. Vrsta prevzetih podjetij je postala najboljših znotraj globalnih korporacij (Renault, Danfos, nekoč Tobačna, Yaskawa v Ribnici,...).

Namesto, da prodajamo podjetja in se odrekamo vlogi gospodarja nad lastno usodo , se raje zamislimo in naredimo red v upravljanju.
Pa tako malo je treba. bc123a lahko bi Ti pravil ure iz lastne izkušnje.

[jure1943]
> Že mogoče ampak temu navvkljub si imel Metalno, ki je bila sposobna graditi HE v Kanadi...

Človek bi lahko počil od smeha: ni težko delati za kogarkoli, težko je ustvariti profit. in v državi, kot je bila Juga, kjer so bile zaloge štete kot plus in se plače (delo) ni smelo(!) prikazati kot strošek, je bil profit prepovedana beseda. Torej ali se kje nahaja podatek, kolikšen je bil dobiček tistega posla??
Tiste krvavo zaslužene devize, so bile petkrat preplačane z desetletji zaostanka za Zahodno Evropo. Zato, da so jugo-komunisti preživeli, se je moralo 2 milijona jugo-zdomcev mučitio po tej Evropi, Komunistom je bilo treba plačevali njihove jahte, lovišča, vile in domisleke o reaktivnih vojaških lovcih, o gradnji atomske bombe, o vzdrževanju koncentracijskih taborišč po raznih jadranskih otokih, vodenje gibanja neuvrščenih, lobiranja, da bi ljubljeni maršal dobil Nobelovo nagrado za mir in še tisoče podobnih bedarijah.
Koliko ljudi pa ve, da je prva železnice na področju Slovenije stekla dve leti prej kot prva železnica v Švici, (še enkrat preberi: 2 leti PREJ kot v Švici). Starojugoslovanska letalska družba Lasta, je bila ustanovljena le z nekaj letnim zamikom za SwissAir-om. To sta bolj relevantna podatka o razvitosti (ki imata 70. letni razpon iz 19. v 20. stoletje) kot pa 'uspehi' Metalne. V tistih "predkomunističnih časih" smo stopali v korak z Evropo! Po letu 45, ko se pojavi vse pravkar opisano in po letu 91 ko smo se 'osamosvojili', pa se nekateri še vedno mislijo, da je lon posel v v Kanadi nekaj po čemer bi nam moralo biti žal. Tone proizvedenega jekla že dolgo niso več merilo uspešnosti. Včasih je dobro tudi kaj prodati z dobičkom!

Jure 1943 tukaj te je pa malo zaneslo. Bivša (stara predvojna) Jugoslavija je imela enega največjih % nepismenih v tedanji Evropi, absolutno infrastrukturno zaostalost in strahovite razlike med regijami. Za katero Evropo je stopala stara Jugoslavija? Za zahodno šele z velikim zaostankom.

Komunisti niso naredili tako malo. Najprej so izobrazili narod in poskrbeli za osnovne socialne in zdravstvene storitve, ki v stari Jugoslaviji niti slučajno niso bile samoumevne. Potem so začeli sistematično graditi infrastrukturo, postavljati fabrike in cele panoge iz nič, razvijati znanost. Imel sem priliko delat 5 let v visoko-tehnološki firmi, ki je bila špica tedanje jugoslovanske tehnologije in eden od tehnoloških leader-jev v svojem področju na svetu. Takega dolgoročnega premišljenega razvoja tehnologij in industrijskih sposobnosti kot je to, žal, samo na nekaterih področjih in določenih obdobjih, počela bivša Juga, mi danes v Sloveniji niti od daleč nismo sposobni. Le malokdo ve, da se je japonska raketna tehnologija razvila na osnovi jugoslovanske, da je bila Jugoslavija na področja razvoja elektrokemije (baterij) vodilna država na svetu, da smo bili vodilni na posameznih področjih laserske tehnologije,....

Je pa to bila država, ki je, če parafraziram Tita: " imela 8 federalnih enot, 5 konstitutivnih narodov, nebroj manjšin in nacionalnosti, 3 glavne religije, 7 sosednih držav, zelo različno zgodovino, kulturo in stopnje razvitosti. Držat tako državo skupaj, je bil čudež sam po sebi. Dokler je obstajala neka vrhovna avtoriteta (Tito) in je Jugoslavija lahko manevrirala med blokoma je še šlo, potem so bile sredobežne sile enostavno premočne. lahko je kritizirat s časovne distance, ampak SFRJ je skoraj polstoletja zagotavljala mir in relativen razvoj.

Slovenija Jugoslaviji veliko dolguje. Brez Jugoslavije ne bi preživeli kot narod in kultura. Kot potomec Primorcev ti to lahko povem na osnovi usode lastne družine. Znotraj Jugoslavije je bila Slovenija mala gospodarska velesila, ki je na zaprtem jugoslovanskem trgu s svojo relativno boljšo industrijo pobirala ekstra profite.

Nobena stvar ni samo bela in samo črna. Obstaja tisoč odtenkov med njima. Mogoče je čas (dovolj velika časovna distanca), da se znebimo že enkrat čustvenih pristopov in se od naše zgodovine poskušamo predvsem ponižno učiti. Da se nam ne bi zgodila še enkrat.....

[1011Arist]
> [MarijanMacek]
Marjan, ti si v glavnem na forumu glas razuma,

Pa kaj si nor ... skoraj sem se zadušil od smeha.

[1011Arist]
> [MarijanMacek]
> > [bc123a]
> > > [MarijanMacek]
> > > > [bc123a]

Po tej razpravi tukaj se zdi, kot da je to nekaj, kar si podjetnik kar izbere in je zgolj len in nesposoben, če nima visoke produktivnosti. Druga teza je, da samo močno izobražuješ delavce in imaš visoko produktivnost.. To siscer sta dva elementa produktivnosti, ki pa imata dejansko minorni vpliv na izračun produktivnosti. Že pred dobrimi tremi leti smo imeli podobno debato, od katere očitno niso nekateri nič odnesli. To niti slučajno ni srž dodane vrednosti. Srž je v porabi kapitala in moči blagovne znamke.

Drugi vzovd dodane vrednosti, pa je vrednost blagovne znamke. To pa so leta in leta oglaševanja po celem svetu, da se tvoj izdelek prodaja v višjih cenovnih razredih.

Blagovna znamka je tudi država, ki doda svoj dela dodane vrednosti in so kupci za izdelke iz uglednih držav pripravljeni plačati več. Vzemimo za primer slovenskega podjetnika, ki proizvaja nekakšne šraufe v svojem podjetju v Avstriji in v Sloveniji. Izdelek je popolnoma enak, stroji so enaki, delavci enako usposobljeni in se v Avstrijo vozijo iz Slovenije, organizacija dela je enaka...torej, vse je enako.

Zakaj delavec v avstrijskem podjetju ima za 50% višjo plačo je pravo vprašanje? Zanimiva bi bila primerjava bilanc npr. za najmanj 5 let. Ker tega v praksi nisem delal, kaj bi lahko ugotovili? Prvič, avstrijski izdelki dosegajo višjo ceno in je avstrijski prihodek višji, drugič, stroški dela so približno enaki, ker se v Sloveniji dela 7,5 ur na dan - plačanih je 8 ur, pri nas je več bolniških dni, ki vnašajo nered v organizacijo dela, plačana je malica...tretjič, računovodstvo je v Avstriji bolj enostavno, četrtič, davčno okolje je v Avstriji bolj prijazno do podjetnikov, petič, v Avstriji lažje odpustiš delavca, ki ne dodaja dovolj dodane vrednosti ali ga preprosto ne želiš več gledati v podjetju...

Bi kakšen večji poznavalec dodal kaj več in ne pozabimo vprašanje je, zakaj je v avstrijskem podjetju dodana vrednost višja kot v slovenskem podjetju?

[FIN-311684]
> [1011Arist]
> > [MarijanMacek]
> > > [bc123a]
> > > > [MarijanMacek]
> > > > > [bc123a]
>
>

Zakaj delavec v avstrijskem podjetju ima za 50% višjo plačo je pravo vprašanje? Zanimiva bi bila primerjava bilanc npr. za najmanj 5 let. Ker tega v praksi nisem delal, kaj bi lahko ugotovili? Prvič, avstrijski izdelki dosegajo višjo ceno in je avstrijski prihodek višji, drugič, stroški dela so približno enaki, ker se v Sloveniji dela 7,5 ur na dan - plačanih je 8 ur, pri nas je več bolniških dni, ki vnašajo nered v organizacijo dela, plačana je malica...tretjič, računovodstvo je v Avstriji bolj enostavno, četrtič, davčno okolje je v Avstriji bolj prijazno do podjetnikov, petič, v Avstriji lažje odpustiš delavca, ki ne dodaja dovolj dodane vrednosti ali ga preprosto ne želiš več gledati v podjetju...

Spet nekritično stresaš neumnosti.

1)Stroški dela z vsemi dodatki so v Avstriji okoli 32€/h, v Sloveniji pa okoli 17€/h, in tiste 1/2 ure za malico stvari bistveno ne spremeni.

2) Plače niso 50% različne, ampak preko 100%, bruto palče so bile leta 2014 14€ napram našim 7€, po PPS pa 13€ proti našim 9€. podatki so iz ec.europa.eu/eurosta...r_costs/sl so malce stari, ampak razmerja se niso spremenila v 2-4 letih za 100%. ker gre za pogled v grafe, so številke seveda ocenjene.

Davnčno okolje je pa res bolj "prijazno" do podjetnikov. Kot veleuspešen direktor svoje firm bi bil s svojim 70k€ plus dohodki v najvišjem dohodninskem razredu, pobrali bi ti krepko več kot naših 50%. Ni kaj, prijazno davčno okolje za slovenske "podjetnike"

[MarijanMacek]
> [FIN-311684]
> > [1011Arist]
> > > [MarijanMacek]
> > > > [bc123a]
> > > > > [MarijanMacek]
> > > > > > [bc123a]
> >
> >
>
>
>

Spet nekritično stresaš neumnosti.

Ker mi primanjkuje znanja in nimam pravih odgovorov sem post zaključil s stavkom "Bi kakšen večji poznavalec dodal kaj več in ne pozabimo vprašanje je, zakaj je v avstrijskem podjetju dodana vrednost višja kot v slovenskem podjetju?"

Verjetno si ta stavek spregledal. Torej smo spet na začetku. Napisal sem:
Blagovna znamka je tudi država, ki doda svoj dela dodane vrednosti in so kupci za izdelke iz uglednih držav pripravljeni plačati več. Vzemimo za primer slovenskega podjetnika, ki proizvaja nekakšne šraufe v svojem podjetju v Avstriji in v Sloveniji. Izdelek je popolnoma enak, stroji so enaki, delavci enako usposobljeni in se v Avstrijo vozijo iz Slovenije, organizacija dela je enaka...torej, vse je enako".

Zaključim enako kot prej. Bi kakšen večji poznavalec dodal kaj več in ne pozabimo vprašanje je, zakaj je v avstrijskem podjetju dodana vrednost višja kot v slovenskem podjetju?

[FIN-311684]
> [MarijanMacek]
> > [FIN-311684]
> > > [1011Arist]
> > > > [MarijanMacek]
> > > > > [bc123a]
> > > > > > [MarijanMacek]
> > > > > > > [bc123a]
> > >
> > >
> >
> >
> >
>
> Spet nekritično stresaš neumnosti.
>

Ker mi primanjkuje znanja in nimam pravih odgovorov sem post zaključil s stavkom "Bi kakšen večji poznavalec dodal kaj več in ne pozabimo vprašanje je, zakaj je v avstrijskem podjetju dodana vrednost višja kot v slovenskem podjetju?"

Verjetno si ta stavek spregledal.

Sam nisem nikakšen poznavalec, občasno samo pogledam v javno dostopne podatke. Sem pa mnenja, da stvari za katere nimam konkretnih podatkov ne komentiram, obilno možnosti za kometiranje mi pa nudi tvoj stil udarnega pisanja brez kvantitativnih podatkov, oziroma mnogokrat v velikem nasprotju z njimi.

Torej smo spet na začetku. Napisal sem:
Blagovna znamka je tudi država, ki doda svoj dela dodane vrednosti in so kupci za izdelke iz uglednih držav pripravljeni plačati več. Vzemimo za primer slovenskega podjetnika, ki proizvaja nekakšne šraufe v svojem podjetju v Avstriji in v Sloveniji. Izdelek je popolnoma enak, stroji so enaki, delavci enako usposobljeni in se v Avstrijo vozijo iz Slovenije, organizacija dela je enaka...torej, vse je enako".

To je pa povsem primerno vprašanje, ampak nekdo je že primerjal ceno plašča iz Mure pod dvema blagovnima znamkama... Tako pač je, ugled se gradi počasi.

Zaključim enako kot prej. Bi kakšen večji poznavalec dodal kaj več in ne pozabimo vprašanje je, zakaj je v avstrijskem podjetju dodana vrednost višja kot v slovenskem podjetju?

V veliki meri je odgovor že v tvojem prejšnem odstavku, nedvomno pa je tudi sama fizična produktivnost različna, predsvem zaradi boljše organiziranosti proizvodnje in boljše tehnologije. In ne nazadnje, v Avstriji se v glavnem ne dela cenenih izdelkov.
Seveda je pa zaželjeno mnenje kakšega poznavalca!

Popolnoma jasno je, da mora biti minimalna plača dosežena ob izračunu plače delavca 1. plačnega razreda (količnik 1,00), brez dodatkov. Zaradi ustreznih razmerij!
Ker je zelo verjetno predlagana višina nedosegljiva, naj pred viganjem minimuma raj eposkrbijo, da bo vsak poizračunu dobil minimum, potem pa po količnikih in dodatkih navzgor. Razmerja so bistvena.