Letošnje leto je dobro leto za ljubitelje naravnih jabolk. Tisti, ki imamo radi naravo in se radi sprehajamo po deželi, okrog Novega mesta opažamo veliko zapuščenih sadovnjakov z domačimi jabolkami že leta in leta neškropljenimi. Niso prav lepe na videz so pa odlične za pojest. Zadnjič smo na vinogradniškem hribu zraven njegove zidanice srečali kmeta, ki je dajal, da vinograd še kar obdela, jabolk pa nihče ne pobira, prašičev nimajo, jabolčnika ne delajo, kisa tudi ne in je prav vesel bil, ko sva z ženo v nahrbtnike potrgala nekaj kil, seveda, denarja ni hotel še v zidanico je naju povabil.

[FIN-311684]
Letošnje leto je dobro leto za ljubitelje naravnih jabolk. Tisti, ki imamo radi naravo in se radi sprehajamo po deželi, okrog Novega mesta opažamo veliko zapuščenih sadovnjakov z domačimi jabolkami že leta in leta neškropljenimi. Niso prav lepe na videz so pa odlične za pojest. Zadnjič smo na vinogradniškem hribu zraven njegove zidanice srečali kmeta, ki je dajal, da vinograd še kar obdela, jabolk pa nihče ne pobira, prašičev nimajo, jabolčnika ne delajo, kisa tudi ne in je prav vesel bil, ko sva z ženo v nahrbtnike potrgala nekaj kil, seveda, denarja ni hotel še v zidanico je naju povabil.

Naj jih pošlje v kakšen konjeniški klub, konji jih bodo veseli. Mogoče bo dobil pa kakšno uro brezplačnega jahanja ;)

mislim, da je dalec najvecja igralka v eu pri jabolkih poljska in ko se je z obojestranskimi zaporami zaprl izvoz v rusijo, je bilo teh ze samo s tem odlocno prevec za eu, lokalno za slovenijo pa se dodatno z letosnjo mocno letino. to bo tezko resilo povezovanje PRIdelovalcev, kvecjemu je lahko izhod (tudi ni ravno neka novost) PREdelava, ki tipicno pomeni premik v visji rang cene, ceprav tudi vlozkov.

Hrana je ničvredna roba, enostavno jo je preveč. Od sadja, zelenjave, mesa, mleka..., povsod hiperprodukacija. Še posebej opazno v EU, saj je število prebivalcev konstantno, stara se, kar pomeni manjšo konzumacijo, mladina več kot tri hamburgerje na dan ne zmore, itak so že premasivni.

Tu ni rešitve. Sofinanciranje, subvencioniranje, združevanje zgolj povečuje hiperprodukcijo.

70% celotne kmetijske proizvodnje na Nizozemskem tržijo organizacije pridelovalcev.
60% vseh kmetijskih pridelkov prodajo organizacije pridelovalcev v Italiji.
Če bi tudi pri nas prek organizacij pridelovalcev tržili 60 odstotkov vseh lokalno pridelanih jabolk, bi sadjarji dosegli boljšo ceno, več zaslužili in se hitreje razvijali.

Še dobro, da je Janez Tomažič šel maševat na Delo, ker bi tole hvalo zadružništva/socializma/komunajzarstva/itn verjetno zelo težko gledal. On je namreč orto zagret za moderne, produktivne in profitabilne principe gospodarjenja. :-P

[crt]
mislim, da je dalec najvecja igralka v eu pri jabolkih poljska in ko se je z obojestranskimi zaporami zaprl izvoz v rusijo, je bilo teh ze samo s tem odlocno prevec za eu, lokalno za slovenijo pa se dodatno z letosnjo mocno letino. to bo tezko resilo povezovanje PRIdelovalcev, kvecjemu je lahko izhod (tudi ni ravno neka novost) PREdelava, ki tipicno pomeni premik v visji rang cene, ceprav tudi vlozkov.

Res je. Poleg razvoja predelave pa je potrebno tudi delo na diverzifikaciji - predvsem hruške in na ugodnih pozicijah koščičarji. Trenutno imamo v Sloveniji več hektarjev orehov kot pa hrušk. Je pa pridelava hruške zahtevnejša in bolj komplicirana.

[rename]
Pridelava hrusk je lhko bolj komplicirana (toca,susa,zmrzal,ptici,srseni), vendar je pa predelava orehov potem tezja. Ce ni bilo zmrzali v casu cvetenja orehov, ce ni muhe....da sploh lahko kaj predelujes.

Pri hruški je precej problemov, največjo težavo trenutno predstavlja Erwinia (hrušev ožig), ki je karantenska bolezen in včasih pomeni krčenje nasada. Potem imaš težave pri oplodnji (npr. čebele ne marajo hruševih cvetov), hruševo bolšico, res pa je

Orehi pa se večinoma tržijo za presno porabo, varstvo proti muhi je relativno enostavno (pać treba je slediti obvestila Službe za varstvo rastlin), glede pozebe pa je pri tržni pridelavi pač potrebno izbrati sorte, ki pozno odganjajo. Ko sem pred leti takrat še s fotrom posadil prve orehe in v naslednjem letu, je bila zanalašč pozna vegetacija in me je foter črtil, češ da ne bo nič raslo in da sem kupil zanič sadike, odgnali so pa v 1-2 dekadi maja.

[jezdec666]
A pa se kaj zasluži s tem? Razmišljam, da bi en breg zasadil z nekaj grmi aronije, sibirske borovnice in podobnega in pa kakšnih 50 orehov. Malo zaradi plodov, če bo pa čez toliko in toliko let kak hlod za na žago pa ne bo noben zameril.

aronija je precej robustna zadeva, vendar taksna tudi po okusu.

sibirske borovnice so v primerjavi z njo precej nezne in potrebne dobre oskrbe in prijaznega rastisca. in so ob tem boljse po okusu, ampak mogoce spet ne tako zelo boljse, kolikor rabijo vec skrbi. relativno sitne so za obiranje.

orehi so ok, bodo pa v prvih letih tudi rabili dovolj vode, pa pazi, da bodo sorte, ki pozno odzenejo (fernor, fernette, franquette...), razen ce si v ekstra prijaznih krajih.

[rename]
50 orehov?
Pa imas par hektarov?

Pri razdalji 10x10 je točno 100 dreves /na.

[jezdec666]
A pa se kaj zasluži s tem? Razmišljam, da bi en breg zasadil z nekaj grmi aronije, sibirske borovnice in podobnega in pa kakšnih 50 orehov. Malo zaradi plodov, če bo pa čez toliko in toliko let kak hlod za na žago pa ne bo noben zameril.

Priporočene cene slovenskega strokovnega društva lupinarjev so za 1 kg naslednje
Eko pridelava

16,00 EUR

7,00 EUR

Integrirana in konvencionalna pridelava

15,00 EUR jedra

6,00 EUR v luščini

Pridelek je 5-20 kg / drevo, odvisno od rastišča, oskrbe, sorte (lateralno rodne kot je Lara dajo več, so pa tudi bolj zahtevne).

Stvar je tem, da kontroliraš stroške. Izkoristek jedra je do 45%. Pri nas precej tega rešimo udarniško in z raznimi naturalnimi kompenzacijami (familija, sosedi - jaz pa potem grem tudi njim kaj pomagat oziroma jim dam orehovec in orehe, da imajo za praznik), če pa moraš vsako delovno uro plačati, pa moraš biti kar precej intenziven glede pridelka. Po mojih lastnih izračunih so stroški (če plačaš vsako uro) pri pridelku 1000 kg/ ha nekje 4,58 €/kg za oreh v luščini. En Hrvat dela stroje (ročne) za luščenje vendar ga imam sedaj pri enem mehaniku, ker so notri premočne vzmeti in precej lomi jedra. Sicer pa je precej raznih rešitev tudi freikünstlerskih, strojev, ki pač luščijo orehe.