[hocevarb]
> [najobj]
> ... OK, ampak še vedno ne vem, kdo se pri nas ukvarja z dejansko predelavo plastike, ker imam jaz občutek, da so z zbiranjem plastičnih odpadkov vsi hoteli na hitro zaslužit, pozabili pa so, da je odpadke na koncu treba tudi dejansko predelat ... no, ker pa pri nas noben noče imeti predelave odpadkov niti v svoji bližini, kaj šele na svojem dvorišču, zato vsak lepo ustanovi civilno iniciativo in s pritožbami ustavi vsako gradnjo novih predelovalnic, odpadki pa se nabirajo, ker je odvažanje v tujino predrago in se zato zbiranje odpadkov ne splača več ... evo, in ker se odvoz v tujino ne splača, ker je predaleč in je predrago, morajo zdaj vsi delat dodatne evidence, ker bo to pomagalo, da ne bo več odpadkov ...

Pri predelavi plastike mi najprej padeta na pamet Skaza in Interserohov kompetenčni center v Mariboru (ki je povsem nekaj drugega kot DROE Interseroh). Zagotovo je še kdo. Po kratkem guglanju sklepam, da je kar nekaj tudi manjših predelovalcev.

Vendar ni problem pri pri predelovalcih, pač pa pri članih shem (DROE) oziroma logistih, ki predelovalcem dostavljajo odpadno embalažo, zbrano pri komunalah. Najbolj se to kaže pri odpadnih svečah. Ker je zastoj pri dostavnih shemah, so predelovalci sveč brez posla in ponekod skušajo obiti sheme in se s pokopališči dogovarjajo o neposrednem prevzemu sveč.

Tako da CI tukaj niso zakuhale problemov. Vsaj glavnih ne. Problem je v organizaciji sheme odvoza odpadne embalaže od komunale do predelovalca.

Zakaj so sploh ustanovili takšne sheme? Načeloma so del mehanizma, ki poskrbi, da za odpadno embalažo plača tisti, ki jo je spravil v promet: proizvajalec, trgovec, uvoznik...

... eh, potem pa naj UDBA zrihta, da bo toti DROE uzela magla, meni je vseeno ...

P.S.: mogoče ne bi bilo slabo, če bi kdo izmeril količino pridelanih in predelanih odpadkov, ker če je pridelanih odpadkov dovolj in očitno jih je celo preveč, bo tudi interes za predelavo večji in se toti DROE ziher lahko obide, če se ga res ne more drugače organizirat ...

[najobj]
P.S.: mogoče ne bi bilo slabo, če bi kdo izmeril količino pridelanih in predelanih odpadkov, ker če je pridelanih odpadkov dovolj in očitno jih je celo preveč, bo tudi interes za predelavo večji in se toti DROE ziher lahko obide, če se ga res ne more drugače organizirat ...

Evo, Suhadolnik je že pred petimi meseci izvedel, da se bodo zadeve pri nas uredile, ko se bo Evropa prilagodila, ker potem se bomo mi pač prilagodili Evropi.

Kitajci potegnili zavoro pri odkupu odpadkov – kaj to pomeni tudi za Slovenijo?
Kitajski ukrep v Sloveniji ni povzročil posebnih pretresov. V družbah Gorenje Surovina, Interseroh Slovenija, Slopak, Omaplast in Dinos so še lani, večinoma prek poslovnih partnerjev, na Kitajsko izvažali manjše količine odpadnih surovin za reciklažo, že pred odločitvijo Pekinga pa so si zagotovili predelovalne zmogljivosti drugje, večinoma v državah EU. Vseeno pa kitajski ukrep tudi za slovenska podjetja ni nedolžen.

»V prihodnje lahko pričakujemo znižanje tržnih cen posameznih vrst odpadkov, predvsem tistih nizke kakovosti, ki so se izvažali predvsem v predelavo na Kitajsko, to pa bo vplivalo na zvišanje cen storitev recikliranja,« pravijo v Slopaku in dodajajo, da se bosta morali izboljšati ne le zbiranje in ravnanje z odpadki, ampak tudi oblikovanje izdelkov in uporaba materialov, ki bo omogočila njihovo recikliranje in zmanjševanje količin odpadkov. »V Evropi bo tudi treba v skladu s pred kratkim sprejetimi spremembami direktiv o odpadkih zelo hitro uvesti dolgoročne rešitve, kot so ekodizajn izdelkov, ki bo omogočil njihovo reciklažo, boljše zbiranje odpadkov na izvoru in naložbe v visoko učinkovite sortirnice in predelovalnice odpadkov,« še pravijo v Slopaku.

To bi bila lahko priložnost tudi za Omaplast. Marko Omahen, v Omaplastu odgovoren za poslovanje s tujino, sicer ne verjame, da bi po »zgodbi s Kemisom« kdo v Sloveniji vlagal v predelavo odpadne plastike, čeprav ta ekonomija tudi v Evropi zelo raste, nove okoliščine pa bodo še spodbudile vlaganja.
»Prepričan sem, da se bo v Evropi v prihodnjih mesecih našel kdo, ki se bo lotil predelave takšnih odpadnih materialov. Problematičen je vstop, saj so vložki v tehnologijo zelo visoki, trg pa je nestabilen in zato za velike korporacije nezanimiv,« pravi Omahen. »Vseeno pa se trenutno splača, saj se je cena odpadnih materialov zelo znižala in se že dogaja, da se imetniki odpadkov za prevzem nekaterih vrst odpadkov, za katere se je do zdaj plačevalo, dogovarjajo o doplačilu,« pravi Omahen.

Jure Fišer, direktor Gorenja Surovine, meni, da se bo morala Evropa prilagoditi trenutnemu stanju in da to lahko dolgoročno pozitivno vpliva na gospodarstvo in samozadostnost virov za Evropo. »Prilagajanje bo zagotovo dolgotrajno, pri tem pa bodo pomembno vlogo igrale posamezne države, ki morajo nujno s spodbudami pospešiti razvoj reciklažne industrije v celotni verigi, od zbiranja do končne predelave. Pri tem se mora na področju ravnanja z odpadki večji del odgovornosti in investicijskega bremena prenesti na zasebni kapital, ki bi lahko najučinkoviteje vzpostavil sistem vračanja virov,« pravi Fišer.

»V porabniški družbi se vedemo oportunistično, obenem pa imamo polna usta zdravih, trajnostnih načel,« pravi Marko Omahen. »Strošek proizvodnje embalaže sam po sebi ni visok, problematičen je marketinški vidik. Dokler bomo imeli praške zavite v pet različnih vrst materialov le zato, da bodo tržno privlačnejši, ne bomo na pravi poti.«
manager.finance.si/8...=538047436

Ta članek je bil objavljen v Manežerju in za razliko od tega nima niti enega komentarja. Ker takrat še ni bilo nobene deželne drame, zdaj pa je.

Tudi novoletni sta.si rejv o zaprtju Kitajske za uvoz smeti je utonil v pozabo brez komentarjev. Ker takrat smo praznovali in ni bilo še nobene drame. Zato je bilo to objavljeno 1. januarja. Sta.si že ve, kako se najlepše streže manjana in glavovpesek mentaliteti! Zdaj pa tu vsak dan objavijo kakšen "extra, extra, read all about it". (tegaseparesnidalopredvideti press)
live.finance.si/8906...z-odpadkov