[katarinaulcnik]
Banka točno ve, kaj mora storiti, kakšen je postopek. Če je svoje dolžnosti opravila, potem lahko to tudi dokaže.

Ne pozabimo: NISO vse banke oglaševale, kaj šele prodajale tega produkta!!!!!

Zakaj jih nekatere niso?

Zato, ker se nekatere slovenske banke na tujih trgih niso mogle (ne morejo) zadolžiti v CHF (ali pa bi jih to drago stalo). Tuje banke zelo rade postavijo svojo dovoljeno zgornjo mejo izpostavljenosti do slovenskih finančnih kioskov na 0. Še posebej med krizami.

Rename, še tole v razmislek v zvezi s tvojim vprašanjem:

kreditojemalec je tožil banko. banka je zmagala na prvi in drugi stopnji.

Vrhovno sodišče RS je sklenilo: ... sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in zadeva se vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Združenje bank Slovenije pa je zadovoljno!!! Mi tudi.

[katarinaulcnik]
Nivo komentarjev pove vse.

Vi ste začeli... ;)

Hvala, celo življenje se učimo :)

Pa prijetno branje ;)Obljubil sem, da bom objavil dokumente, ki kažejo kako spretno so banke zgodbo zložile skupaj. Seveda so to dokumenti, ki so znani praktično vsem.. od sodišč, političnim strankam, tudi novinarjem so bili posredovani itd...
Za začetek malo zgodovine. Te kredite so v osnovi začele banke v Avstriji (seveda druge tudi ampak pač na drugih geografskih področjih) in to že tam okoli leta 2000 ali celo že prej saj je bil dokument izdan zaradi naraščanja števila teh kreditov v zadnjih letih kot v njem navajajo. Pravzaprav ni pomembno.
Leta 2003 je avstrijski regulator objavil minimalne standarde za delo s temi krediti. V bistvu so standardi določeni za VSE kredite s tuje valutno osnovo in ne samo za CHF vezane kreditne posle.
Tukaj je original v nemščini:
www.afinanzierungsce...a_fx-m.pdf
za tiste, ki nemško ne razumete pa seveda nekoliko bolj domača angleščina tukaj:
drive.google.com/ope...W9GZUxBeEE
Bodite pozorni na to, da zahteva med drugim simulacijo zaradi spremembe valutnega razmerja in še kopico drugih stvari, ki smo jih pogrešali pri najemu teh kreditov.
Tako kot je BS pri nas je tudi tam to agencija, ki izda za banke zavezujoče navodilo (no pri nas je BS še danes prepričana, da lahko samo svetuje a to bom pokazal kasneje). Obvestilo so prejele vse banke seveda tudi BA Creditanstalt (zdajšnja Unicredit), Hypo in Sparkasse. Še bolj pomembno pa je, da je te minimalne standarde prejela tudi BS. Kolikor mi je znano se v tistem času ti krediti pri nas še niso tržili kar pomeni, da je BS imela natančen primer kakšna pravila mora postaviti za tovrstne kredite KREPKO PREDEN SE JE PRVI TAK KREDIT ODOBRIL PRI NAS. Zakaj nekaj let kasneje ni tega ni upoštevala pri odobritvi teh produktov mi ni znano. DIši pa to po korupciji z namenom omogočanja goljufije s strani komercialnih bank.
Verjetno bi bilo potrebno ustanovit kakšno komisijo, ki bi pregledala kakšno dokumentacijo so ob odobritvi teh poslovnih modelov predložile komercialne banke, da so z njo tako strokovno inštitucijo kot bi naj bila BS z vsemi svojimi strokovnjaki, prepričale, da v Sloveniji pa res ni razloga, da bi imeli takšna pravila igre kot v sosednji Avstriji.
Kasneje boste lahko prebrali praktično identične člene v navodilih (po BS priporočilih), ki jih je BS pošiljala komercialnim bankam. Seveda z nekaj letno zamudo....

Kot sem pokazal so v Avstriji sprejeli minimalne standarde in poskrbeli, da so jih banke spoštovale. Kljub temu pa je FMA (avstrijski bančni regulator) že leta 2006 izdal še posebno brošuro glede teh kreditov.
drive.google.com/fil...sp=sharing
Žal samo nemška verzija ampak izdana leta 2006 je praktično skoraj v celoti ustavila tuje valutne kredite v Avstriji.
Izdajo te brošure so pospremili z dodatnim javnim obvestilom:
drive.google.com/fil...sp=sharing
Nato še leta 2011 ena brošura s katero so želeli ustrezno informirati kreditojemalce, da bi se morda odločili za konverzijo.
drive.google.com/fil...sp=sharing
In pri nas?
V tem času smo pri nas od teh istih bank, ki so čez mejo že dobile vse jasne napotke in tudi minimalne standarde za tovrstne posle prejemali popolnoma drugo sliko.
BA-CA (zdajšnji Unicredit) je o rizikih obveščal takole:
drive.google.com/fil...sp=sharing
Hypo (Zdajnšnji Addiko) je šel še korak dalje. Večvalutni kredit, kjer lahko valuto menjaš po potrebi vsake tri mesece. V pogodbah seveda niso zapisali tako temveč, da kreditojemalec LAHKO PREDLAGA zamenjavo valute banka pa je ni dolžna zamenjati.. Tri krat lahko ugibate kolikokrat so valuto zamenjali pred 2015? PO moje ste tri krat zadeli prav :)
drive.google.com/fil...sp=sharing
Nekoliko kasneje je tudi NLB izjemno dobro obveščala svoje kreditojemalce o rizikih:
drive.google.com/fil...sp=sharing
In seveda NKBM:
drive.google.com/fil...sp=sharing
Iz zgornjega je jasno, da je bil vzorec pri vseh bankah enak. Ne samo pri nas ampak povsod od Francije do Srbije.
V tem vmesnem času je BS očitno uspela prebrati dokumente, ki jih je prejela od FMA leta 2003 in tako leta 2006 prvič opozorila banke, da so prenesle VSA tveganja na komitente ter zahtevala dodatna zavarovanja (predvsem pravna) v obliki izrecnega zapisa, da kreditojemalec sprejema vse rizike. Drug podoben dopis je BS poslala komercialnim bankam tudi leta 2007. Tukaj sta oba dopisa:
drive.google.com/fil...sp=sharing
BS opozarja, da je CHF napram EUR na najnižji točki in, da je pričakovati seveda dvig.
Leta 2008 je BS ugotovila pri najmanj eni banki, da ni spoštovala navodil in ji poslala tale dopis:
drive.google.com/ope...S0zN0JuSkE
Seveda bi ob ustrezno izvedenem pregledu enake ugotovitve lahko zapisali za popolnoma vsako banko.
Banke zdaj seveda trdijo, da niso ničesar vedele kar pa seveda niti približno ne drži.
Že po strokovni plati bi morale spremljati vsaj svoje trobilo Finance kjer najdemo že v letu 2006 tudi te članke (seveda pa povprečen kreditojemalec ne spremlja tovrstne strokovne literature):
Do kdaj bodo CHF posojila ugodnejša?
drive.google.com/ope...E0zS0JEbWs
Višji obroki za nepremičninska posojila še pridejo:
drive.google.com/ope...0htQ1JlTGc
Posojila, libor nižji vendar tvegan:
drive.google.com/ope...ENpclhyUXM
Banke nič od tega niso prenašale kreditojemalcem. Če lahko danes vsak reče, da mu niso ničesar povedale že hiter google search najde kopico forumov, kjer kreditojemalci sprašujejo druge to kar bi jim morali povedati na banki.
Članki o rizikih se v strokovni literaturi nadaljujejo še v 2007 in 2008 banke pa ves ta čas te kredite tržijo kot varne.
Vse do konca septembra 2008. Zakaj? Takrat BS izda brošuro, ki vsebuje podatke, ki jih je sama prejela leta 2003 od FMA in ki jih vsebuje leta 2006 izdana brošura v Avstriji.
drive.google.com/ope...kVPTjB6Znc
Z izdajo te brošure so se tovrstni krediti skoraj v celoti ustavili. Ne zato, ker bi se spremenili kreditojemalci ampak zato, ker so prvič imeli celovite (pa še vedno nekoliko prirejene) podatke, da so se lahko sami odločili ne pa, da se je namesto njih pravzaprav odločila banka.
O tem kaj bi banka morala vedeti in kaj ne se je potem pojavilo kar nekaj mnenj. Meni je najbolj celovito in logično tole:
drive.google.com/fil...sp=sharing
Eno je jasno. Banke so morale vedeti in so vedele veliko več, kot so prenesle informacij kreditojemalcu. To seveda ne pomeni, da je kak bančni uslužbenec komu pa vendarle povedal več ali vsaj dovolj, da je slednji sprejel pravo odločitev..
Za zaključek še kako so te kredite po Evropi videli in analizirali švicarji leta 2009 :)
drive.google.com/fil...sp=sharing
Glede pogodb je potrebno ločiti med dvema v osnovi drugačnima produktoma in sicer:
1. pogodbe v EUR ali SIT vezane na CHF
2. pogodbe v CHF
Tiste iz prve točke so nekatere zelo stare in so nastale na prehodu iz SIT časovnega obdobja v EUR časovno obdobje. Seveda pa vsekakor po 2004, ko so banke že o vseh rizikih bile obveščene pri naših severnih sosedih.
Osnova vsega v Sloveniji je Ustava.
www.us-rs.si/o-sodis...ga/ustava/
V ustavi so zapisane vse temeljne svoboščine, pravice itd. Vse države bivše SFRJ si delimo enako ustavno osnovo. Da ne razlagam natančneje kje vse je bila kršena ustava predlagam, da si preberete odločitev Hrvaškega ustavnega sodišča o njihovem zakonu o konverziji saj vse navedbe držijo tudi za našo ustavo. Zato bo zakon o konverziji v Sloveniji (v kolikor bo sprejet) brez težav potrjen tudi na ustavnem sodišču. Da je temu tako so si enotni tudi slovenski pravniki.
Sodbo hrvaškega ustavnega sodišča najdete tukaj:
hrvatska-danas.com/2...kreditima/
O tem zakaj bo zakon prestal ustavno presojo pa piše recimo dnevnik:
»V osnovi gre za kršitev ustavnopravnega monetarnega načela o nacionalni valuti. Ta problem poznamo že iz nekdanje Jugoslavije in problematika je popolnoma identična. Tudi nekdanja skupna država namreč ni dovoljevala, da bi se ponujala posojila v nemških markah, ampak v takratnih dinarjih, razen v mednarodnih odnosih. Načelo monetarnega nominalizma velja tudi danes, kar pomeni, da velja nacionalna valuta,«
celoten članek je tukaj:
www.dnevnik.si/1042782922
To pa pravzaprav pomeni, da so protiustavne in torej nične v osnovi pogodbe nominirane v CHF. Zakaj je BS kot nadzorni organ dovolila takšno pogodbo je spet vprašanje za nekoga drugega. Bomo pa kasneje v dopisih bank videli, da je BS pač bila prepričana, da samo svetuje poslovnim subjektom. To seveda ne drži saj zakon o banki Slovenije določa, da je BS EDINI nadzorni in prekrškovni organ, ki ne samo,da nadzoruje ampak tudi podeljuje in odvzema licence.
www.uradni-list.si/g...bina/74311
Naslednji zakon, ki ga je potrebno pri teh kreditih upoštevati je seveda obligacijski zakonik. Sicer je doživel nekaj posodobitev ampak členi, na katerih te pogodbe padejo so ostali nespremenjeni:
zakonodaja.com/zakon/oz
Kršeni so členi, 4., 5., 6., 7. in 8. pa po tem 46. in 49. pa še kaj bi se našlo. Za slednja dva vemo, da sta kršena, saj je že jasno, da so banke prirejale podatke in/ali za pravilno odločitev bistvenih podatkov sploh niso posredovale čeprav so njim bili znani.
Naslednji zakon je zakon o potrošniških kreditih. Tudi ta je doživel nekaj verzij. Tukaj je ta, ki je veljala v času večine pogodb:
www.uradni-list.si/g...silo-uradn
i-list-rs/vsebina?urlid=200477&stevilka=3398
Kasneje so zakon spremenili in če pogledamo spremembe so spremenili ravno to na kaj sicer opozarjamo kreditojemalci. Postavi se vprašanje zakaj so nekaj vpisali v zakon, če se je po mnenju večine tako ali tako korektno izvajalo tudi brez zakona?
Tukaj je za primerjavo zadnja verzija pa malo primerjajte.
www.uradni-list.si/g...ina/128424
Kršeni so bili členi o informiranju itd...
To so glavne zakonske osnove in večina pogodb se sklicuje na njih. Vendar so banke kasneje očitno ugotovile, da kršijo nekatere člene teh zakonov zato so v pogodbah navajale druge zakone.
#Unicredit tako proti koncu leta 2008 v svojih pogodbah navaja zakon o hipotekarni in komunalni obveznici, ki v osnovi sploh ni namenjen kreditiranju prebivalstva.
Celoten zakon najdete tukaj:
www.uradni-list.si/g...znici-zhko
Tudi sicer so banke seveda vedele, da imajo v pogodbah nezakonite člene zato so si v pogodbe zapisale sledeče:
"V primeru ničnosti posamezne določbe te pogodbe to ne vpliva na veljavnost ostalih določb."
Vedele so tudi, da bo obrok samo naraščal zato so v pogodbo zapisale:
"Kreditojemalec brez ugovora dovoljuje, da lahko v času odplačevanja kredita odtegljaji iz upravno izplačilne prepovedi in morebitnih izvržb na plačo in druge stalne denarne prejemke presegajo določeni maksimum obremenitve plače ali pokojnine"
Banka se s tem določilom dvigne nad zakone in evidentno posega tudi v z zakonom določen minimum oziroma celo v negativno stanje pri čemer kreditojemalcu zaračuna še negativne obresti za nedovoljeno prekoračitev.
Ker se vedno pojavljajo iz strani bank plasirane izjave, da v kolikor bi bila pot CHF obratna bi pa bili tiho so seveda banke tako kot v primeru varčevanja (www.zurnal24.si/slov...jo-295946)
tudi v te pogodbe vgradile varovalke, ki omogočajo, da praktično kadarkoli pogodbe prekinejo, oziroma ponudijo kreditojemalcu predlog, ki ga sicer lahko zavrne, če si lahko privošči plačati ves ostanek kredita na enkrat, sicer pa ga mora sprejeti.
#unicredit ima tako med vzroki za odpoved zapisano:
"v vseh drugih primerih, ki jih zakon določa"
Kako široka dikcija je to smo videli na primeru varčevanja.

ABohte vidiš, da ne razumeš kako vse skupaj deluje. Pokazal si tudi, da nisi niti prebral sodbe zato ne veš niti zakaj se je šlo na vrhovnem sodiščum, kaj je bil temelj pritožbe. Pritožbi kreditojemalca je vrhovno sodišče ugodilo v celoti. O.k. ZAto je kreditojemalec na tej točki zmagal.

Na vrhovno sodišče pa je zadeva prišla, ker prva in druga stopnja SPLOH NISTA IZVEDLI PRESOJANJA USTREZNEGA IZVAJANJA POJASNILNE DOLŽNOSTI kar bi lahko vedel, če bi kaj prebral namesto pametoval... Presoje ni bilo, ker sodišča sodijo po nareku bank, ki seveda ne želijo da se izvede presoja nečesa kar se ni izvajalo pa bi se po zakonu moralo. Zdaj se MORA, ker je VRHOVNO SODIŠČE to določilo. In to velja zdaj za VSE sodne procese na to temo. Naj na tej točki spomnim na karfijolino izjavo, da nobena pogodba ne vzdrži presoje kot jo je ZAVEZUJOČE določilo sodišče EU. Tako je odločilo po tem seveda, ko je videlo dokaze in ne bralo blabla s strani takih kot si ti po raznih forumih... Zdaj tudi veš zakaj tak napor bank, da se to ne bi presojalo...

Tako zdaj pa pametuj še dalje... lep dan..

[katarinaulcnik]
www.zdruzenje-frank....F-2004.pdf

Spletna stran Združenja Frank / Predlog zakona.

Dokumenti + letaki (za različne banke). Javno, prosto dostopno.

Na letaku Nikjer ne piše : "varen kredit, ki zagotavlja, da se obrok ne bo spreminjal"? [Mimoidoči]
Letak je bil izdan junija 2004 in piše, da se višina mesečne anuitete ne bo bistveno večala, do 2008 se je celo manjšala. Do streznitve je prišlo šele leta 2011 ? Trdite, da so banke vedele oz. znale napovedati tečaj več kot 3 leta v prihodnost ?

Preveč popolnoma različnih primerov mečete skupaj v isti koš. Bo potrebno pregledati vsak primer posebej.

Več jih je, imaš vse zbrano na kupu.

Vrhovno sodišče je prejelo zahtevek za revizijo sodb prvostopenjskega in Višjega sodoišča. V obeh je bilo razsojeno v korist bank.

Vrhovno sodišče je reviziji ugodilo in obe sodbi v korist bank RAZVELJAVILO.

Združenje bank je nad tem izidom presrečno (ker Vrhovno sodišče obeh sodb, v katerih so banke zmagale, ni prtrdilo!!! ) Razumeš njihovo veselje? Jaz ne .... v tem kontekstu.


Vrhovno sodišče ne odloča. Beri vse napotke za ponovno sojenje. Beri sodbe, na katere Vrhovno sodišče napotuje v obrazložitvi. Beri Sklepe Sodišča EU, ki dodatno razlagajo določbe Direktive 93/13 o nepoštenih pogojih v potrošniških kreditih.

Dokler so se obroki nizali pa ni noben tozil banke? Al bi jih morali takrat toziti tisti, ki so meli kredit v eur in so placevali vec?

[katarinaulcnik]
Mimoidoči, še odgovor na tole tvojo navedbo : Kreditojemalci v CHF še do danes niste dobili realne slike, ker vam ta niti ni v interesu. Uporabljate polresnice ali celo netočnosti, ki jim sodišča lahko verjamejo ali pa tudi ne. Odvisno od njihovega amaterizma in pristopa k realnosti. Pozabljate pa tudi, da je med vami veliko zgoraj omenjenih "strokovnjakov" - torej tudi bančnikov, ki so prav tako jemali kredite v CHF.


Se strinjam, in taki zagotovo ne bodo tožil banke . Ostali pač.

Podoben primer, samo, da je bančničarka mama tožnika, ki razume kaj se zgodi v primeru tečaja €/CHF 1:1, smo že imeli forum.finance.si/?m=...198&single

Že odgovorjeno. Preberi ...

Samo za začetek, preden začneš brat: SPORNO JE RAVNANJE BANK V FAZI PRED SKLENITVIJO POGODBE.

In samo o tem se še pogovarjamo. Vse ostalo je brezpredmetno.

[katarinaulcnik]
Več jih je, imaš vse zbrano na kupu.

sem pregledal vse letake, prebral zakone, sodbe ...

Želim vam vse najboljše, 'hitro sojenje' in poštenega sodnika. Banke majo verjetn HUDe odvetnike...

PS. poznam upokojenega sodnika - nazadnje za gospodarski kriminal,
pa še dve sodnici, ena je aktivna, ampak na srečo nima vaših primerov

Hvala.

Slabo bereš..nižji stopnji nista presojali pojasnilne dolžnosti, ker sta napačno sklepali, da zgolj navedba, da je kreditojemalec seznanjen in sprejema rizike ni dovolj. To je sicer odločilo tudi že EU sodišče kar je zavezujoče za vse članice ampak kot vidiš pri nas ne nujno za vse sodnike.

Pogodba, ki je sklenjena z zavajajočimi podatki ene izmed strani je po ZOR u lahko nična. Lahko pa so nični le sporni členi pogodbe. Na tak scenarij so banke tudi mislile in tudi v pogodbe zapisale, da ničnost posameznega člena ne pomeni ničnosti celotne pogodbe...

Zavajajoče oglaševanje je lahko podlaga za ničnost pogodbe. Preberi ZOR.

V letaku so vabili, ko smo prišli na banko, pa so nam razlagali, naj ne jemljemo?

Točno to ves čas želimo.. seveda tako, kot je bilo predstavljeno in ne x2.. To je to. Zato je tudi zakon, ki je bil predlagan bil takšen, da je DVIGNIL obrestno mero in tudi za nazaj POENOTIL CHF z EUR kreditojemalci... Ker ŽELIMO pošteno vrnit in ne kot banke nabijajo, da bi kdorkoli drug kaj plačal ali pa,da bi bili na boljšem kot EUR. V vsakem primeru bi tudi ob morebitnem sprejetju zakona vsaj za višino stroškov bili na slabšem kot EUR pa še vedno mnogo bolje kot neomejeni rizik, ki ga ta produkt skriva.

Seveda se strinjam in tudi se je razmišljalo v smeri zakona, ki bi zahteval ničnost. Ampak kot vidiš je že tak zakon, ki da banki precej, precej več, kot ji bo dala ničnost bil deležen katastrofalnega odziva. Tak, ki bi zahteval ničnost ni imel nobene možnosti pa čeprav bi imel v resnici še bolj trdno zakonsko podlago, ker se ničen pogoj lahko kadarkoli odstrani iz pogodbe četudi je bistvo pogodbe (spet sodba EU sodišča).

Mnenje je bilo, da bo tak zakon pač bolj sprejemljiv za banke. Seveda pa se je treba zavedat, da banke na leto neupravičeno prislužijo cca 300M in da s tožbami izgubijo precej manj, ker vsi si VEČINA nemore privoščit tožb saj smo v nasprotju s tem kar se slika v javnosti v glavnem same povprečne družine. Če bi rešili sistemsko pa seveda bi rešili za vse.

Področni vodja Unicredita je izjavil, da vedo, da ni o.k. ampak, da se bodo tožili dokler bo finančno o.k. Torej ne zato, ker bi imeli prav ampak zato, ker se za razliko od kreditojemalcev pač lahko.

Zato so banke zbrale 7.000.000EUR (in si prislužile kazensko ovadbo) s katerimi so "kupile" tri od petih največjih PR služb pri nas, s katerimi so želele izvest usposabljanje za sodnike, ki bi ga vodil pisec pravnega mnenja za Združenje bank, s katerimi so podkupile tudi kakega politika,sodnika itd...

vse se to splača za 300M na leto. Zmagajo pa, če usejo spravit do EUSČP ker tam pa obdržijo vse profite, država pa pokriva odškodnine .

Ničnost pomeni, da vrne vsaka stran drugi kar je prejela. To pomeni ničnost. Banka je posodila denar in ne kupila nepremičnino in denar bo nazaj tudi dobila. Pogodba za nepremičnino je pogodba med menoj kot kupcem in prodajalcem. Seveda pa moram v tem primeru najti ustrezni vir, da pokrijem preostanek dolga banki, ker običajno so roki za vračilo 14 dni.

So pa nični vsi dokumenti, ki so povezani s kreditno pogodbo kot je recimo zemljiško knjižni zapis (hipoteka) itd..

V vsakem primeru je to skrajni ukrep in ne nujno dober za vsakogar. Kolega je vsez kredit za stanovanje.. 120k EUR po 10 letih rednega plačevanja so mu naračunali še 180k EUR dolga vrednost nepremičnine pa je padla iz takrat ocenjenih 144k na manj kot 90k. Ob ničnosti bo težko dobil dovolj visok kredit brez kakega dodatnega poroštva. Za take primere je zakon edina možnost. Ne more ne v tožbo, tudi če bi lahko šel si ničnosti ne more privoščit.... pa je takih zgodb tisoče...

Hvala.

[biliJX]
> [publicpost2000]
> biliJX, Najobi in podobni pa dajte si vsaj zakone prebrat.. Predlagam minimalno Zakon o potrošniških kreditih, Zakon o obligacijskih razmerjih, Zakon o Bankah in ZAkon o Bnaki SLovenije.
>

iN če si preberem ? Mnenja ne bom spremenil - zame ste NAIVNI na KVADRAT in še kar lajnate.
razen zakonA PAMETI&NEUMNOSTI ne rabim še drugih prebirat.

letaki so iz let 2004 -2006 ::::: > vpliv na kredite od leta 2008 naprej - banke/uslužbenci so se lahko pohvalili, kako se izplača najeti kredit, in do takrat se je.

Po prebrani sodbi sem spremenil mnenje in se oproščam. Strinjam se s sodbo v delu, da ima banka na voljo več informacij, da smo 'fizikalci' v podrejenem položaju, da je to nemoralno od banke, kar sem že tudi večkrat prej napisal.
(večkrat prej nisem napisal nemorALNO, ampak PRASCi, ki so vam to poturili)

Še vedno trdim, da ste preveč verjeli bančnim uslužbencem, oni bodo trdili, da so v 2008 delali v dobri veri, čeprav je bilo na financah veliko svaril glede nevarnosti najetja kredita v CHF še pred letom 2008.

izven teme :
NLB na primer je leta 2007-2008 izdala letak za naložbo v delniške sklade - dobra podjetja in na naslovnici TRI=astronavti (mislim, da sta bila 2 in ena ženskega spola, je bil pa to začetek vračanja na zemljo)

Letaki so iz ket, ko so se krediti plasirali. Unicredit in še kakšna so po opozorilih IMF in BS celo pospešili prodajo in pri UCB je v 2007/2008 bilo večina stanovanjskih kreditov v ali vezanih na CHF. Septembra 2008 so se skoraj v momentu ustavili, ko je po petih letih uspelo BS prevest brošuro. Če pogledamo kako so se vodstveni kadri premikali med BS ZBS in upravami bank je vse jasno. Arhar je osebno marsikomu ta kredit v svoji pisarni prodal potem pa govoril okoli da se je treba zadolžit v valuti v kateri prejemaš dohodek...

Me veseli, da si prebral marsikdo ni pripravljen tega napora vložit...

Vpliv na kredite pa je od njihovega začetka. Simulacije so pokazale, da manj kot v letu je pri skoraj vseh obrok bil višji kot pri primerljivem EUR kreditu. Dolg pa je bil večji od najetega že krepko prej. Jaz sem kredit dobil septembra 2008 le nekaj dni pred izdajo pa je edina informacija bila varen kredit, sabilen obrok in nekaj % sprememb. Pa ne me jeb... da par dni prej niso nič vedeli??? To je bilo čisto načrtno speljano...

Me veseli, da si prebral marsikdo ni pripravljen tega napora vložit...

Že od nekdaj me zanimajo zakoni, razne tožbe ... kaj se izplača, kaj se ne.
(pred zakonom naj bi bili vsi enaki, razen "'bank'", ki so višja wila ...)

Tistim, ki so turili te kredite želim pravično kazen.

IZJAVA ZA JAVNOST, 25. 5. 2018

Banke zavajajo javnost tudi z interpretacijo Sodbe Vrhovnega Sodišča!

Po nedavni objavi sodbe Vrhovnega sodišča v korist CHF kreditojemalca smo v medijih in v izjavi ZBS (Združenja bank Slovenije) spremljali interpretacije navedene sodbe kot zmago v korist bank, čeprav je Vrhovno sodišče namreč s to sodbo razveljavilo dve sodbi v korist banke in v glavnih zahtevah pritrdilo kreditojemalcu v CHF.

Zadeve postanejo jasnejše po prebranih medijskih objavah in celotni izjavi ZBS, saj ugotovimo, da so v objavah izpostavljeni samo tisti deli sodbe, ki so sicer v skladu z željami bank, a sploh niso bistvo problema CHF kreditov. Glede presoje izpolnitve pojasnilne dolžnosti, ki pa JE bistvo problema, banke ponovno zmanjšujejo svojo odgovornost po Obligacijskem zakoniku in se zatekajo k razlagi, da veljavni Zakon o potrošniških kreditih iz zadevnega obdobja ni podrobneje določal pojasnilne dolžnosti.
Banke zavajajo tudi glede posledic njihovega neizpolnjevanja pojasnilne dolžnosti. Trdijo namreč, da Vrhovno sodišče opozarja, da v primeru pomanjkljive izpolnitve pojasnilne dolžnosti posledica take kršitve ne more biti ničnost kreditne pogodbe, niti ničnost izpodbijanega pogodbenega določila.

Naša dolžnost je, da opozarjamo in izpostavljamo manipulacije ZBS. V tem primeru bo to najlaže potrditi kar z navajanjem resnične vsebine te sodbe. Vrhovno sodišče je v revizijski presoji res potrdilo, da sklenitev kreditne pogodbe v tuji valuti ni nasprotovala predpisom, da podlaga posla ni nedopustna ter da ni šlo za oderuški posel. A to je v bistvu nepomembno, saj se je strinjalo s tožnikom glede najpomembnejše zadeve, in sicer, da je bila presoja izpolnitve pojasnilne dolžnosti banke s strani nižjih sodišč pomanjkljiva.

Vrhovno sodišče je banke spomnilo, da jih ne zavezuje zgolj Zakon o potrošniških kreditih, ampak tudi Obligacijski zakonik. Glede pojasnilne dolžnosti bank je tako zavrnilo razlago, da je tožnik seznanjen z valutnim tveganjem, če je kreditna pogodba vsebovala izjavo o tveganju. Vrhovno sodišče meni, da je načela vestnosti in poštenja banke potrebno ponovno presojati na osnovi tega, ali je bilo valutno tveganje tožniku v zadostni meri VSEBINSKO pojasnjeno ali ne. Pri ponovni presoji bo potrebno upoštevati, da je pri sklenitvi pogodbe banka nastopala kot strokovnjak na bančnem področju, tožnik pa kot laik. Sodišče nadalje navaja, da profesionalna skrbnost banko zavezuje k prizadevanju, da bo potrošnik sprejel informirano odločitev o sklenitvi pogodbe in da potrošnika seznani s tveganji, ki so značilna za sklenjeni posel. Vrhovno sodišče tudi opozarja, da bo v ponovljenem postopku treba upoštevati vsebine listin, ki naj bi dokazovale, da je bila banka seznanjena z določenimi informacijami o valutnem tveganju, ki jih ni razkrila, ter presoditi, ali je banka ravnala v skladu s priporočili Banke Slovenije o dobri poslovni praksi.

Vrhovno sodišče nadaljuje, da bo, če se ob ponovni presoji ugotovi, da toženka pojasnilne dolžnosti ni pravilno izpolnila, treba opraviti še presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja, skladno s smernicami Sodišča EU, pri čemer se presoja dobro vero banke in obstoj morebitnega znatnega neravnotežja med pravicami in obveznostmi strank. Sodišče EU je namreč v svoji precedenčni in za sodišča vseh držav članic zavezujoči sodbi v zadevi C-186/16 natančno pojasnilo kriterije, kdaj je pojasnilna dolžnost banke izpolnjena. Razsodilo je, da za izpolnitev pojasnilne dolžnosti ne zadostujejo le informacije o možnosti zvišanja ali znižanja vrednosti valute, temveč morajo banke potrošniku pojasniti vse elemente, ki bi lahko vplivali na obseg njegove obveznosti in na podlagi katerih lahko presodi skupne stroške svojega kredita. Po tej sodbi Sodišča EU so zato, da je potrošnik sposoben sprejemati poučene in preudarne odločitve, ključne predvsem informacije, kako bi na obroke za odplačilo posojila vplivala zelo velika pocenitev domače valute. Sodišče EU je v tej sodbi na koncu razsodilo, da so pogodbeni pogoji nepošteni, če pojasnilna dolžnost ni bila izpolnjena v skladu s temi zahtevami. V tem primeru so pogodbeni pogoji v nasprotju z zahtevo dobre vere, ker v škodo potrošnika povzročajo znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank, kot določa Direktiva 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah. Ta direktiva tudi določa, da nepošteni pogodbeni pogoji niso zavezujoči za potrošnika, kar pomeni ničnost izpodbijanega določila ali celotne pogodbe, ne glede na nasprotne trditve ZBS, ki jim je priča slovenska javnost in smo jih povzeli v uvodu.

Da je to sodno dokazovanje nepoštenega delovanja bank nepotrebno breme za CHF kreditojemalce, dokazujejo tudi izjave predstavnikov ZBS na pogajanjih z Združenjem Frank, ki so potekala na Ministrstvu za finance. Predstavniki ZBS so namreč sami izjavili, da pričevanja bančnih uslužbencev za ugotavljanje izpolnjene pojasnilne dolžnosti niso zadostna in ker banke nimajo dokumentacije, ki dokazuje izvajanje pojasnilne dolžnosti v obliki, kot jo zahteva Sodišče EU, predlagali, da to presojo, ali je bila pojasnilna dolžnost izpolnjena, poda Banka Slovenije! Banke torej želijo, da bi izpolnitev pojasnilne dolžnosti bank ocenila tista lisica, ki je v času agresivnega trženja CHF kreditov slovenskim potrošnikom pazila kurnik? Na osnovi vseh navedenih dejstev je povsem jasno, da gre v primeru CHF kreditov za sistemski problem in zgoraj opisani scenarij o končni ničnosti vseh pogodb je le še vprašanje časa.

V Združenju Frank se zato zavzemamo za sprejetje sistemske rešitve s sprejetjem Zakona o konverziji CHF kreditov, ki ga je v Državni zbor že vložila skupina poslancev. Glede na zbrane propagandne letake bank, neupoštevana opozorila in priporočila IMF ter Banke Slovenije, letna poročila praktično vseh bank in še posebej Poročila o finančni stabilnosti Banke Slovenije je jasno, da ni šlo za posamične primere, ampak za sistemsko zavajanje potrošnikov. Se pa strinjamo, da je potrebna tudi možnost posamične obravnave, če so banke v kakšnem primeru ravnale vestno, pošteno, skrbno in strokovno. Ta možnost je bila predvidena že v osnutku Sporazuma o ureditvi razmerij med kreditodajalci in kreditojemalci v švicarskih frankih, ki ga je pripravilo Ministrstvo za finance na podlagi pogajanj med ZBS in Združenjem Frank. Od tega osnutka Sporazuma in pogajanj so banke kasneje odstopile, ko so ugotovile, da bodo morale zaradi svoje opustitve zakonsko predpisane pojasnilne dolžnosti, konvertirati praktično vse CHF kredite. Zakon o konverziji CHF kreditov, ki so ga vložili poslanci, tudi predvideva možnost, da banka posamično dokazuje izpolnitev pojasnilne dolžnosti na osnovi naše zakonodaje in sodb Sodišča EU. To je tudi povsem v skladu s sodbo Sodišča EU v zadevi C 449/13, s katero je razsodilo, da pogodbeno določilo ne sme povzročiti obrnitve dokaznega bremena v zvezi s tem, ali je dajalec kredita izpolnil pojasnilno dolžnost. Država Slovenija pa bi pravočasno uredila ta problem, preden se sama znajde na zatožni klopi pred Sodiščem za človekove pravice, ker dopušča zavajanje potrošnikov, njihovo neenako obravnavo in prenašanje vseh tveganj bančnega posla na komitente. Tako bi tudi izpolnila zavezo iz prej omenjene Direktive 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, ki določa, da morajo države članice zagotoviti, da v interesu potrošnikov obstajajo učinkovita sredstva za preprečevanje nadaljnje uporabe nepoštenih pogojev v pogodbah.

V Združenju Frank zato ponovno poudarjamo, da je sprejem Zakona o konverziji CHF kreditov nujen, saj bankam omogoča individualno obravnavo tam, kjer so prepričane, da imajo dokaze za izpolnjeno pojasnilno dolžnost, v vseh ostalih primerih pa kreditojemalce takoj razbremeni toksičnega kredita in ne sproža dodatnih obremenitev sodišč.

Združenje Frank


Uporabljeno gradivo:

Združenje bank Slovenije pozdravlja odločitev Vrhovnega sodišča v zvezi s kreditno pogodbo v švicarskih frankih, Izjava za javnost, 19. maj 2018, Ljubljana. Dostopno na: www.zbs-giz.si/news....ntId=10428

Odločitev VSRS v zvezi s krediti v švicarskih frankih, 18. 5. 2018, Ljubljana. Dostopno na:
www.sodisce.si/vsrs/...815275542/

in www.sodisce.si/mma_b...0518152413

Sodišče EU, sodba v zadevi C 186/16, 20. 9. 2017. Dostopno na: curia.europa.eu/juri...cid=972334


Direktiva sveta evropskih skupnosti 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah. Dostopno na: eur-lex.europa.eu/le...13&from=SL

Uradni zapisnik pogajanj med Združenjem bank Slovenije in Združenjem Frank pod okriljem Ministrstva za finance, Ministrstvo za finance, 15. 12. 2017.

Osnutek Sporazuma o ureditvi razmerij med kreditodajalci in kreditojemalci, katerih kreditna pogodba za potrošniške kredite je nominirana v švicarskih frankih (chf) ali vsebuje valutno klavzulo v švicarskih frankih, Ministrstvo za finance, 3. 1. 2018.

Sodišče EU, sodba v zadevi C 449/13, točki 30. in 31., 18. 12. 2014. Dostopno na: eur-lex.europa.eu/le...49&from=SL

Pravno mnenje o kršitvah ustavnih in konvencijskih pravic najemnikov kreditov, nominiranih v švicarskih frankih, Inštitut za ustavno pravo, 2017, Ljubljana. Dostopno na:
www.zdruzenje-frank....-v-CHF.pdf


Predlog zakona o razmerjih med dajalci kreditov in kreditojemalci glede kreditov v švicarskih frankih, Državni zbor Republike Slovenije, Ljubljana, 29. december 2017. Dostopno na: www.zdruzenje-frank....N-V-DZ.pdf