Podjetje ali deluje na nekem trgu ali pa ne. Zelo preprosto.

Tako je tudi z vprašanjem nasledstva. Če naslednik ni pravi za prevzem podjetja, potem naj se podjetje proda nekomu, ki bo cenil podjetje in vedel, kaj z njim.

Smešno je pisati/propagirati družinsko ustavo, ker je ponavadi v slovenskih okvirih (vsaj v 95% primerov) v podjetjih, ki so zrele za prenos, le eden prevladujoč ali edini naslednik. Če ima nek naslednik več kot 75% ali 100% deleža v podjetju, nimaš kaj pisati podjetniških pravil. On je alfa in omega in za to nosi odgovornost.

Seveda, pameten ata (mama) ne deli idealno 50% / 50% na dva naslednika, če nista oba enako pri stvari. To je vedno recept za kreg in kasnejše razbitje podjetja.

Če pa ata (mama) razmišlja kot ata in ne kot podjetnik, potem ni opravil svoje naloge.

Morda le 1% do 3% primerov podjetij z več enakopravnimi otroci ali družinskimi nasledniki je primernih za neko aka ustavo, ampak pametnim družinam tega ni potrebno, ker se dokazano znajo sporazumevati. In čas naredi svoje.