15 min
Bruselj: platforme Pornhub, Stripchat in Xvideos bodo morale izpolnjevati najstrožje obveznosti EU 1
20 min
V Petrolu bodo predlagali 1,8 evra dividende bruto, več kot lani
23 min
Petrolovi delničarji o dividendi 23. maja
1 ura
Ko se upokoji vodja gradnje
2 uri
Hrvaško ustavno sodišče: Milanović ne more biti več ne mandatar ne premier 3
2 uri
Podjetja imajo le še do ponedeljka čas za predložitev dokazil o škodi v lanskih poplavah
2 uri
DZU vidijo priložnost v krepitvi digitalnih prodajnih kanalov
3 ure
Kako ravnati ob kibernetskih incidentih? Razlagamo v šestih korakih
3 ure
Kaj se lahko naučimo od lanskih poplav? (PRO)
3 ure
Odlagališče odpadkov za NEK že zdaj presega 227 milijonov evrov 1
4 ure
V Indiji so stekle maratonske volitve - zmago si obeta premier in šef nacionalistične stranke Modi
4 ure
Sandoz začenja gradnjo razvojnega centra v Ljubljani, Novartis v bližini dokončuje novo tovarno
5 ur
Koliko so lani zaslužili menedžerji borznih družb in koliko jim je pobrala država 10
5 ur
Renault in CMA CMG z dodatnimi milijoni za projekt lahkega električnega dostavnika
5 ur
TOP ČLANKI - Kaj danes berete
5 ur
Z brniškega letališča lani za skoraj tretjino več potnikov kot leto prej
6 ur
Globalno bo letos prodaja gradbene opreme malenkost upadla
6 ur
Cene industrijskih proizvodov mesečno malenkost gor, na letni ravni navzdol
6 ur
Kakšna bo slovenska zgodba najbolj razkošne škode
7 ur
Policija danes poostreno nadzira prekoračitve hitrosti

Strani: 1 2

anon-178149 sporočil: 4.311
[#2705545] 03.04.18 07:57 · odgovor na: anon-24812 (#2705542)
Odgovori   +    0
[game]
Te vaše liliputanove dežele (Tirolska, Salzburg, Vorarlberg, Koroška) so po bip na prebivalca v večini primerljive z večjimi deželami v Avstriji (vir: www.statistik.at/web...063.html):

Bundesland BRP 2014 Veränderung des BRP, nominell BRP je Einwohner 2014 Erwerbstätige (Jobs) 2014 Veränderung der Erwerbstätigen
in Mio. Euro in % zum VJ in Euro Anzahl % zum VJ
Österreich 329.296 2,0 38.500 4.501.800 1,1
Burgenland 7.638 2,1 26.500 123.500 1,0
Niederösterreich 51.180 1,2 31.400 738.400 1,1
Wien 84.212 1,6 47.300 1.022.500 1,0
Kärnten 17.938 1,2 32.200 275.900 0,8
Steiermark 42.279 2,7 34.700 635.300 1,0
Oberösterreich 56.170 1,8 39.200 778.700 1,3
Salzburg 24.256 1,9 45.200 323.300 0,6
Tirol 29.892 3,3 41.200 407.200 1,3
Vorarlberg 15.643 3,8 41.500 196.400 1,6
Extra-Regio1) 89 1,0 - 700 1,7
Q: STATISTIK AUSTRIA, Regionale Gesamtrechnungen. Erstellt am 14.12.2015. – Konzept ESVG 2010, VGR-Revisionsstand: Juli 2015. 1) Die "Extra-Regio" umfasst Teile des Wirtschaftsgebietes, die nicht unmittelbar einer Region zugerechnet werden können (Botschaften im Ausland).
Nikjer in nikoli ni bilo govora o BDP na prebivalca v liliputanskih deželah Avstrije. Pokazal sem samo, da velik del Avstrijcev živi v metropolitanskem območju Dunaj, oziroma njegovi širši okolici, deželi NÖ. Tako ni prav vzorčen primerek decentralizacije, prav nasprotno.
Kar se pa tiče Francije je le-ta razdrobljena na 102 departmaja, kar omogoča, da ima Francija centralistični sistem vladanja, saj kot ste pravilno zapisali živi okrog Pariza dobrih 18 procentov prebivalstva to je cirka 12 mio (Francija 66 mio prebivalstva) v prestali Franciji, ki je po konceptu razdrobljena, podobno kot mnogo manjša Slovenija pa preostanek. Predvsem mi je zanimivo, da se nikjer ne opredelite glede obeh konceptov, ki jih ima na eni strani Slovenija in Francija, na drugi strani pa Avstrija ter Nemčija. Vendar je vaš edini argument, da je Slovenija premala, glede na število prebivalstva in da tako ni potenciala, da se bi lahko izoblikovale 4 pokrajine! Kot kažejo primeri iz tujine, ta trditev ne pije vode.
nemčija je decentralizirana, kajti kot enotna država je obstajala le med leti 1871 in 1945. In nato po 1990 (ne metočno lovit za letnice in datume). Zato se NI mogla centralizirati. Dandanes je pa njena prestolca relativno približno tako na obrobju, kot da bi bila MS glavno mesto Slovenije. Jaz nobenega ne oviram pri tvorbi pokrajin, samo da ne bo tako kot z občinami, ko so začeli ugotavljati, da bosta Zg. in Sp duplek dobila kot samostojni občini od države več kot enovita občina duplek. Svojega denarja pa večina teh žepnih občin v SV Sloveniji itak nima. je nekoč nekdo zapisal, da imajo svoji prihodkov ravno za znamke. Ko se bo pa tako ustanovilo ne vem koliko pokrajin bo pa prišlo do absurda, da je KS v Ljubljani številčnejša od neke pokrajine z ne vem kakšnimi pristojnostmi. V navdušenju nad deželami v AT namreč ne smeš pozabiti kakšne so tam pristojnosti dežele, recimo javni promet v deželi. In če si kdaj potoval po AT si hitro ugotovil, da je prehod iz ene v drugo zvezno deželo lahko dokaj kompliciran, vsaj tako se je zgodilo meni..... če že ne oviran z redkimi meddeželnimi povezavami izvzemši "hitrih" vlakov RJ, ki pa se poredko ustavljajo. Za nalogo si najdi koliko potniških meddeželnih vlakov pelje čez Semmering, ali pa skozi Taurenski Tunel. Sem prepričan, ko se bo bodočim pokrajinam v Sloveniji dala obveza sofinancirat javni promet, bo le ta zastal, kot je po ustanovitvi žepnih občin. Še v okolici LJ župani novih občin dolgo niso imeli posluha za javni promet, rekoč da je to problem LJ. No, sedaj se ta stvar deloma ureja.
Zagovornikom mini občin pa samo to, pri svoji hoji preko Avtrije SJ in V-Z sem obiskal nemalo krajev in ugotovil kruto resnico. Imajo res mnogo majhnih občin, najmanjša je 1.1.2017 štela celih 47 duš, toda občine se v AT delijo na Gemeinde, Stadtgemeinde, Marktgemeinde in Statutarrstadte in njihove dolžnosti so temu primerne.
anon-96546 sporočil: 1.682
[#2705546] 03.04.18 08:13 · odgovor na: anon-178149 (#2705545)
Odgovori   +    0
Ne bom polemizirala o ostalem, kar praviš...zbodlo pa me je tvoje mnenje o javnem prometu med avstrijskimi pokrajinami. Zdi se mi, da je pri nas poden od podna, slabše kot da bi imeli deset pokrajin vmes. Si kdaj poskušal priti z vlakom iz Murske Sobote v Koper? Ali po Kreslinovo- iz Goričkoga v Piran? Najbolje, da se odpraviš peš....
anon-178149 sporočil: 4.311
[#2706022] 05.04.18 15:45 · odgovor na: anon-96546 (#2705546)
Odgovori   +    0
[helena45]
Ne bom polemizirala o ostalem, kar praviš...zbodlo pa me je tvoje mnenje o javnem prometu med avstrijskimi pokrajinami.
Sva z ženo potovala v nedeljo iz okolice Kapfenberga v Beljak in sva za Štajersko imela eno vikend karto tudi za avtobus, od Judenburga naprej pa drugo karto, seveda brez ugodnosti kot veljajo na Štajerskem. Čez Semmering ali Tauren je pa samo en lokalni vlak, sem preiskusil predlani na kolesarjenju.

Zdi se mi, da je pri nas poden od podna, slabše kot da bi imeli deset pokrajin vmes. Si kdaj poskušal priti z vlakom iz Murske Sobote v Koper?
Vsako leto vsaj enkrat iz KP v LJ, v MS pač ne potujem. Vendar ni potrebe po peš hoji. Spletni vozni SŽ red pravi:

MS odhod 5:43, prihod KP 12:04, prestop v LJ, čas 6:21
MS odhod 13:25, prihod KP 20:05, prestop v LJ, čas 6:40

Glede na to, da premnogi na totem forumu menijo, da nova proga (2TDK) v Koper ni potrebna, je mnogo verjetno prevoz iz LJ v KP z avtobusom. Pač ni prostih tras za potniške vlake! V Piran so pa lokalni avtobusi iz ŽP Koper. Poglej vozne rede avtobusov. Ni nobenega problema, preiskušeno vsaj med Strunjanom in Ljubljano.
anon-96546 sporočil: 1.682
[#2707543] 15.04.18 07:16 · odgovor na: anon-178149 (#2706022)
Odgovori   +    0
>
>Zdi se mi, da je pri nas poden od podna, slabše kot da bi imeli deset pokrajin vmes. Si kdaj poskušal priti z vlakom iz Murske Sobote v Koper?

Vsako leto vsaj enkrat iz KP v LJ, v MS pač ne potujem. Vendar ni potrebe po peš hoji. Spletni vozni SŽ red pravi:

MS odhod 5:43, prihod KP 12:04, prestop v LJ, čas 6:21
MS odhod 13:25, prihod KP 20:05, prestop v LJ, čas 6:40

Glede na to, da premnogi na totem forumu menijo, da nova proga (2TDK) v Koper ni potrebna, je mnogo verjetno prevoz iz LJ v KP z avtobusom. Pač ni prostih tras za potniške vlake! V Piran so pa lokalni avtobusi iz ŽP Koper. Poglej vozne rede avtobusov. Ni nobenega problema, preiskušeno vsaj med Strunjanom in Ljubljano.
Slovenija ni samo od Kopra do Ljubljane. Za zdaj je tudi od Trojan naprej še kakšnih 150 km. Za zdaj...

Strani: 1 2