O politični odvisnosti Jazbeca bi bilo hecno govoriti. Ob imenovanju so ga skoraj vsi podprli in kmalu za tem začeli vsi napadati. Rdeči tulijo, da je črn, mi desničarji tulimo, da je rdeč noben pa še ni rekel, naš je.

:-))

7) Takrat se zgodi kljucni zajeb, ki usodno zaznamuje vse, kar se je dogajalo pozneje V svoji ihti ugajati bruseljskim nizjim uradnikom, drzavni sekretar Mavko) ne ugovarja, da taksna zahteva nima podlage, saj se je postopek začel pred 1. avgustom 2013, že 7. januarja, in se zato Sporočilo zanj ne uporablja. To so storili Avstrijci pri Hypu, Italijani pri Monte dei Paschi, na MF pa so zahtevo uradnika EK sprejeli in v načrt 13. septembra 2013 vključili izbris hibridov.

Lahko bi ugovarjali ampak zakaj bi? Čigav interes je, da se rešuje podrejence?

7a) A razumemo za kaksen katastrofalen zajeb je slo? Slovenija je imela vso podlago reci, "postopek se je zacel preden so bila sprejeta nova pravila pomoci".

Ne, ne razumemo. Strinjam se, da bi lahko drugače. Ampak zakaj bi?

8) Kazniva dejanja se zacnejo sele tu. V zelji pokriti nekompetence slovenske vlade (in mogoce se koga iz BS), je sedaj treba obljubljeno izpolniti, ampak nastane problem. Slovenske banke niso v tako slabem stanju da bi trebalo rezati podrejence.

Ok, naj ugotovi sodišče.

9) Zgodi se iskanje revizorjev, ki niso revizorji, ker se te ciganije, ki bi potrdila obljubo, ki jo je Mavko nespametno dal Dupontu. Zato je treba najti firmo katere ime zveni kot ime znane revizijske hise, a to ni ki najame romunske studente, ki naracunajo dovolj velik minus.

To bo simpl dokazat.

10) Ob tem se ves cas dogaja komunikacija med vlado, BS in omenjeno ne-revizijsko hiso. Obljubo je namrec treba pokriti in dovolj kreditov razglasiti za slabe, da bo minus dovolj velik. V tem trenutku se dogaja odkrit kriminal, ko se stevilke v excelu stima tako, da pride cifra dovolj slaba, da je rezanje upraviceno.

Če je bilo to res, potem je hud kriminal.

c) Totalno ne razumem poslancev tistega sklica parlamenta (halo Jeanmark), saj jih je vlada dobesedno z lazjo prepricala, da so glasovali za zakonodajo.

S katero lažjo? In konkretno kateri zakon/člen imaš v mislih?

Ce se ne motim, je Jeanmark sele tu na forumu (ali pa iz kolumn TadejaK) izvedel da pri tistem ocenjevanju terjatev ni slo za revizijsko hiso (ker si verjetno nobena ne bi upala tako svinjati po svojem ugledu) ampak firmo, ki si deli isto ime, z revizijo pa nima nic?

Mislim da je temu res tako. In podoben trik se je izvedel pri TEŠ 6.

Dragi poslanci, ce bi podobno zadevo izvedla katerakoli zahodna vlada pred lastnim parlamentom, bi predsednik taksne vlade ze sedel za resetkami. Noben poslanec mu tega ne bi odpusti. Tule pa ... se pogovarjamo o tem, ali je to upraviceno rezanje "bogatunov" ali ne. Ne pa o vseh ostalih lazeh, ki jih je vlada servirala lastnim poslancem. Aj min, ar jou serius?

Ponavljam vprašanje: Katera laž?

In naj povdarim, glede rezanja podrejencev sem dobil kar nekaj klicev. Niti enega bogatuna. Ampak ljudi, ki so izgubili svoje prihranke. Ki so jih v banki nategnili. Ker so jim podrejene obveznice uturili namesto vezane vloge.

[jeanmark]
Lahko bi ugovarjali ampak zakaj bi? Čigav interes je, da se rešuje podrejence?

Ti to resno? A podrejenci niso drzavljani? A so za na kompost? Kaj pa ce je banka bila prekapitalizirana in je vanjo slo tudi prevec davkoplacevalskega denarja?

To tvoje vprasanje mi je popolnoma nerazumljivo. Zakaj bi se drzava borila za svoje drzavljane, ki jim grozi nezakonita izguba premozenja?

> 8) Kazniva dejanja se zacnejo sele tu. V zelji pokriti nekompetence slovenske vlade (in mogoce se koga iz BS), je sedaj treba obljubljeno izpolniti, ampak nastane problem. Slovenske banke niso v tako slabem stanju da bi trebalo rezati podrejence.

Ok, naj ugotovi sodišče.

Tezko, ker se dostop do dokumentacije vztrajno blokira.

> 9) Zgodi se iskanje revizorjev, ki niso revizorji, ker se te ciganije, ki bi potrdila obljubo, ki jo je Mavko nespametno dal Dupontu. Zato je treba najti firmo katere ime zveni kot ime znane revizijske hise, a to ni ki najame romunske studente, ki naracunajo dovolj velik minus.

To bo simpl dokazat.

No, a je treba dokazat? Deloitte svetovanje press. (mislim da se je tako imenovala). In so celo oni zapisali, da revizija ni bila v skladu z mednarodnimi standardi.

> 10) Ob tem se ves cas dogaja komunikacija med vlado, BS in omenjeno ne-revizijsko hiso. Obljubo je namrec treba pokriti in dovolj kreditov razglasiti za slabe, da bo minus dovolj velik. V tem trenutku se dogaja odkrit kriminal, ko se stevilke v excelu stima tako, da pride cifra dovolj slaba, da je rezanje upraviceno.

Če je bilo to res, potem je hud kriminal.

Tako je. In ko se sprasujemo o kriminalu, gre, kar se mene tice, v glavnem samo za zadnjo tocko in nekaj predzanje. Vse ostalo je nesposobnost, in poskusi prikrivanja katastrofalnih napak in nekompetentnosti bratuskine vlade.

[jeanmark]
> c) Totalno ne razumem poslancev tistega sklica parlamenta (halo Jeanmark), saj jih je vlada dobesedno z lazjo prepricala, da so glasovali za zakonodajo.

S katero lažjo? In konkretno kateri zakon/člen imaš v mislih?

> Ce se ne motim, je Jeanmark sele tu na forumu (ali pa iz kolumn TadejaK) izvedel da pri tistem ocenjevanju terjatev ni slo za revizijsko hiso (ker si verjetno nobena ne bi upala tako svinjati po svojem ugledu) ampak firmo, ki si deli isto ime, z revizijo pa nima nic?

Mislim da je temu res tako. In podoben trik se je izvedel pri TEŠ 6.

> Dragi poslanci, ce bi podobno zadevo izvedla katerakoli zahodna vlada pred lastnim parlamentom, bi predsednik taksne vlade ze sedel za resetkami. Noben poslanec mu tega ne bi odpusti. Tule pa ... se pogovarjamo o tem, ali je to upraviceno rezanje "bogatunov" ali ne. Ne pa o vseh ostalih lazeh, ki jih je vlada servirala lastnim poslancem. Aj min, ar jou serius?

Ponavljam vprašanje: Katera laž?

Ce bi vedel, da je revizijo izvajala hisa, ki ni revizijska hisa, in da je dala zraven opombo, da ni po standardih, a bi enako glasoval? Ali bi zahteval malo vec razprave?

Ce bi vedel, da je bila slovenija edina drzava, ki se je uklonila Dupontovi zelji po "enhanced debt sharing", in da to NI bilo zahtevano, bi glasoval drugace?

Ti to resno? A podrejenci niso drzavljani? A so za na kompost? Kaj pa ce je banka bila prekapitalizirana in je vanjo slo tudi prevec davkoplacevalskega denarja?

Ti to resno? Da naj z davkoplačevalskim denarjem rešujemo zašpekulirance? Jaz sem proti temu.

No, a je treba dokazat? Deloitte svetovanje press. (mislim da se je tako imenovala). In so celo oni zapisali, da revizija ni bila v skladu z mednarodnimi standardi.

Logično, saj niso delali revizije.

Ce bi vedel, da je revizijo izvajala hisa, ki ni revizijska hisa, in da je dala zraven opombo, da ni po standardih, a bi enako glasoval? Ali bi zahteval malo vec razprave?

zakonodaja se je sprejemale PRED. Se pravi v času sprejemanja zakonodaje NE VEŠ kdo bo opravljal. Bom šel pa prav pogledat, ali je na to takrat kdo opozarjal. Skratka, da bi namesto kao revizorjev delali revizorji.

Ce bi vedel, da je bila slovenija edina drzava, ki se je uklonila Dupontovi zelji po "enhanced debt sharing", in da to NI bilo zahtevano, bi glasoval drugace?

Ves čas sem podpiral in še vedno podpiram "enhanced debt sharing". In mislim, da sem tudi večkrat poudaril, da ne zaradi zahtev EK ampak ker je tako prav.

[rename]
> [jeanmark]
> > Ti to resno? A podrejenci niso drzavljani? A so za na kompost? Kaj pa ce je banka bila prekapitalizirana in je vanjo slo tudi prevec davkoplacevalskega denarja?
>
> Ti to resno? Da naj z davkoplačevalskim denarjem rešujemo zašpekulirance? Jaz sem proti temu.
>

Ti torej investitorjem in varčevalcem rečeš - špekulantje?
Zanimivo.

Evo, to sem povedal v parlamentu.

MARKO PAVLIŠIČ (PS DL): Hvala za besedo. Spoštovani prisotni!
Slovenski bančni sistem je stabilen in zaupanja vreden. Nobena skrivnost sicer ni, da se tudi naše banke v zadnjih letih soočajo z nekaterimi težavami, a glede tega niso nikakršna izjema v evropskem ali svetovnem merilu. K sanaciji bančnega sistema so morali pristopiti tako rekoč skoraj v vseh evropskih državah. Razlika, ki se kaže med nami in ostalimi, je le v hitrosti in učinkovitosti pristopa k sanaciji. Za razliko od mnogih držav, ki so se sanacije lotili hitro in odločno, kar je pripomoglo k hitrejšemu okrevanju celotnega gospodarstva, mi še vedno stopicamo na mestu. Najboljši primer hitrega in odločnega ukrepanja predstavljajo Združene države Amerike, kjer so se problema lotili takoj, se pravi pred petimi leti. Kmalu zatem pa je že bilo jasno, da bodo davkoplačevalci iz te zgodbe izšli kot zmagovalci. Država je dobila nazaj več, kot je v reševanje bančne luknje vložila. Tega v Sloveniji tudi zaradi počasnosti ukrepanja, žal, ne moremo več pričakovati.
Vlada, ki se je bila v letu 2009 morala s krizo prva soočiti, je svoja prizadevanja namesto v sanacijo bančnega sistema usmerila v kenezijanski razvojni preobrat, na katerega pet let kasneje še vedno čakamo. Prejšnja vlada je vsem preprekam navkljub pripravila koncept reševanja in pričela z zakonskimi spremembami, potrebnimi za sanacijo, na aktualni vladi pa je, da te ukrepe dodela, jih sprejme in čim prej udejanji. Poglavitna sprememba Zakona o bančništvu in sprememba, okoli katere je bilo dvignjenega največ prahu, je nedvomno konverzija podrejenih obveznic v kapital banke, pod določenimi pogoji in z odločitvijo Banke Slovenije. Podrejene obveznice so vrednostni papirji, ki so praviloma namenjeni dobro poučenim vlagateljem, saj gre za vrednostne papirje, ki so bolj tvegani od navadnih obveznic ali depozitov. Zaradi obljubljenih višjih donosov pa se za takšno naložbo odloči tudi marsikateri nepoučeni vlagatelj. Ali je bil ob tem ustrezno seznanjen s tveganjem ali ne, je odvisno od primera do primera. Prav je, da se vlagatelje obvesti o njihovih pravicah in če so se dogajali in se še vedno dogajajo primeri zavajanja nepoučenih vlagateljev, se morajo takšni primeri rešiti individualno preko sodišča. Hkrati pa se moramo zavedati, da je praktično nemogoče, da bi bili vsi vlagatelji v podrejene obveznice zavedeni oziroma prevarani. Veliko jih je tovrstne vrednostne papirje kupilo z zavedanjem, v kakšen finančni instrument vlagajo ali pa so podrejene obveznice kupili na sekundarnem trgu, ko so jih ob težavah v bankah po celem svetu, predvsem tuji lastniki, že začeli prodajati pod ceno. Poleg obljubljenega nominalnega donosa so takšni vlagatelji računali na dodatne profite zaradi cene, ki je bila nižja od nominalne.
Vprašanje, ki se mi na tem mestu postavlja, je, ali bi bilo prav, da bi izgubo teh vlagateljev, ki so se zavedali tveganja, nosili tudi tisti, ki o takšnih donosih lahko le sanjajo, saj so edine obresti, ki jih poznajo, obresti negativnega stanja na tekočem računu, s katerim nekako povežejo mesec z mesecem.
V Državljanski listi vedno zagovarjamo liberalno stališče pravice posameznika do svobode odločanja, a hkrati poudarjamo, da mora za sprejeto odločitev posameznik sprejeti tudi odgovornost in se soočiti z morebitnimi posledicami lastne odločitve, ne glede na to, ali so te res zanj ugodne ali neugodne.
Nekateri, bolj kot ne iz političnih razlogov, odpirajo vprašanja o retroaktivnosti zakona. Strinjam se, da je retroaktivnost zakonodaje nekaj, kar moramo sprejemati z veliko mero previdnosti. V predlogu zakona je zato natančno navedeno, na podlagi česa je retroaktivnost mogoča in razlogi, zaradi katerih lahko takšen ukrep uveljavimo pri noveli Zakona o bančništvu, ki ga danes sprejemamo. S sprejetjem teh zakonskih sprememb poleg že navedenega dajemo organom pregona in sodiščem na razpolago več časa za preiskavo nepravilnosti, ki so se dogajale znotraj bank. Novela zakona tako določa štirikratni splošni zastaralni rok za člane organov vodenja in nadzora bank. S to spremembo omogočamo organom pregona in sodiščem, da pred roko pravice privedejo tiste, ki so s svojim neodgovornim in v nekaterih primerih verjetno tudi nezakonitim ravnanjem povzročili tolikšno finančno razdejanje.
Po petih letih tavanja v temnem predoru razvojnega preobrata, lovljenja v krogih političnega preigravanja in soočanja z impotenco Banke Slovenije smo končno tik pred tem, da se tudi v Sloveniji korenito lotimo sanacije bančnega sistema. Vlada in Banka Slovenije sta nam ponudili orodje, za katerega verjameta, da bo presekalo krog političnega mencanja in pričelo prakso odločnih ukrepov, ki bodo v letih, ki sledijo, omogočili stabilizacijo bančnega sistema, sprostitev kreditnega krča, zagon gospodarstva in na koncu predora izhod iz krize za boljšo prihodnost za vse.

---
izrečeno kot stališče poslanske skupine, dejansko pa moje osebno mnenje, brez vpliva in sodelovanja kogarkoli, če se prav spomnim. Ni sklicevanja na EK.

Še mnenje na odboru:

MARKO PAVLIŠIČ (PS DL): Hvala za besedo.

69. TRAK (DAG)

(Nadaljevanje) Gre za težko temo, ker del teh papirjev, podrejenih obveznic, je bilo definitivno prodanih tudi na bančnih okencih in ljudje imamo do bančnih okenc neko posebno zaupanje, in prav je tako. Vendar tu ne gre za večino, gre bolj za posamezne primere, ko so bili morda nekateri od njih zavedeni pri tem, ko so pač to kupovali. Bili so pa tudi drugi, ki so to kupovali na sekundarnem trgu kapitala, ki so to kupovali na borzi. In če se tisti morda niso zavedali in so bili zavedeni, so potem drugi prav gotovo vedeli, v kaj se spuščajo oziroma bi dejansko morali vedeti, ker na borzo pa ne greš vlagat kar tako, ne da bi vedel. Morda tudi nekateri, ampak potem je tudi prav, da to odgovornost sami nosijo. Zato je treba te zadeve nekako reševati individualno. Zdaj, če je bil nekdo zaveden, ima vse pravne možnosti, da to uveljavlja in dobi ustrezno povračilo za to. Ti, ki pa so to kupovali na sekundarnem trgu, tudi po nekih nižjih cenah, potem ni več samo, koliko procentov na tem papirju piše, ampak tudi po kateri ceni si kupil to na sekundarnem trgu, tudi to je pomembno, da se izračuna končni donos, in ti pa so iskali višje donose. In zdaj nekako ni prav, da pa mi te, ki so to iskali, pa se jim nekako ni izšlo, da te njihove izgube solidaliziramo. Da plačajo te izgube tisti, ki se sicer zadovoljijo z nizkimi obrestnimi merami na varčevalnih računih in knjižicah. Pa tudi tisti, ki obresti poznajo le v obliki obresti na negativno stanje na tekočem računu, s katerim "štukajo" mesec z mesecem. Če sem pravilno razumel, bi zdaj nekateri radi, da tudi ti prispevajo svoj delež pri teh, ki so na sekundarnem trgu, in mislim, da so ti vseeno v večini, kupovali.
Omenjeno je bilo tudi, kaj bo vse to skupaj pomenilo za zaupanje v slovenske banke. Strinjam se, zaupanje je ključna kvaliteta banke. Vendar se moramo pri tem vseeno vprašati, koliko varnosti pa ima nek Slovenec, ki v Avstriji kupi podrejene obveznice ali pa na Cipru kupi podrejene obveznice ali kjerkoli na tem svetu kupi podrejene obveznice. Ali ima kaj večjo varnost tam? V bistvu gre za enako zadevo, in tu ne smemo pozabiti, da gre za tovrstne zadeve.
Dotaknil bi se tudi retroaktivnosti, ki je bila omenjena. Da tu zaradi te spremembe izvajamo - da je pač ukrep retroaktiven. Pa bi se tu navezal na ta amandma, ki ga predlagate, saj je tudi ta retroaktiven. Danes velja pač varnost teh bančnih podatkov. Potem pa država pomaga tej banki z enim evrom ali pa z eno milijardo evrov in kar naenkrat se to zamenja in kar naenkrat ti podatki več niso tajni. Se pravi, nekdo, ki je računal, da bodo podatki tajni, so potem zaradi dejanja tretje osebe, v tem primeru države, kar naenkrat pa postanejo ti podatki tajni. Tu gre pa dejansko spet za neko retroaktivnost.
Kakšna je vloga Državnega zbora. Menim, da bo Državni zbor najbolje opravil svoje delo, če bo omogočil, da bodo lahko Banka Slovenije, tožilstvo, policija opravili svoje delo tako, kot je treba. Ne pa, da si dajemo neke nove pristojnosti in opravljamo njihovo delo, opravljamo mi neke preiskave, kar bi morali opraviti oni. In namesto njih opravljamo to delo, namesto da bi opravili sami svoje delo. Se zavedam, tu bo marsikdo zaradi tega v stiski, vendar če je to posledica tega, da je bil zaveden, verjamem, da to lahko uveljavlja po sodni poti in tudi bo uveljavljal. Več kot to pa, žal, ne moremo storiti. Hvala.

> > No, a je treba dokazat? Deloitte svetovanje press. (mislim da se je tako imenovala). In so celo oni zapisali, da revizija ni bila v skladu z mednarodnimi standardi.
>
> Logično, saj niso delali revizije.

In kako narediš vrednotenje kapitalske ustreznosti bank brez revizije poslovanja?
(Odgovor: napišeš, kar ti nekdo "od zgoraj" prišepne.)

Šel sem pogledat, kako se je takrat to sprejemalo. In nisem našel niti enega samega opozorila glede tega člena (ki določa neodvisnega cenilca in ne recimo revizorja). Le ZPS je dala nomotehnično pripombo, ki vsebinsko nič ne spremeni. Lahko me šteješ za krivega, da se na to takrat nisem spomnil, ampak hej NIHČE se ni spomnil. Med njimi tisti, ki se s tem ukvarjajo celo profesionalno kariero. Kar me seveda ne razreši odgovornosti.

[jeanmark]
> Kaj so nevzdržne obrestne mere za zadolževanje države, ni neka presoja posameznika, ampak je to v makroekonomijji dokaj eksaktno dejstvo...vsaka obrestna mera, ki presega dolgoročno realno rast GDP-ja, je nevzdržna.

Zakaj? To, kar si napisal lahko velja zgolj in samo za "splošne" stroške države ne pa z projekte. Pri čemer je vse, kar je več nevzdržno, kar pa še ne pomeni, da je tisto manj, pa vzdržno.

Drži. A za projekte (mislim pa, da to ni bila tema članka) se država običajno ne zadolžuje neposredno na obvezniških trgih, temveč preko svojih firm na finančnih trgih (komercialne in investicijske banke, EIB, EBRD,..) z izdajo poroštev. Tam je seveda glavno razmerje med obrestno mero in donosnostjo investicije...

[jeanmark]
> Ti to resno? A podrejenci niso drzavljani? A so za na kompost? Kaj pa ce je banka bila prekapitalizirana in je vanjo slo tudi prevec davkoplacevalskega denarja?

Ti to resno? Da naj z davkoplačevalskim denarjem rešujemo zašpekulirance? Jaz sem proti temu.

Nisi razumel. Banke smo prekapitalizirali, in z nekaterimi krediti, ki NIKOLI NISO BILI SLABI nekateri delajo blazne dobicke.

Kapitalizacija je prisla iz dveh virov: pomoc drzave, in rezanje podrejencev.

Ce se je podrejence tako nonsalantno porezalo, kako lahko verjames, da je pa bil davkoplacevalski denar primerno porabljen?

Nisi razumel. Banke smo prekapitalizirali, in z nekaterimi krediti, ki NIKOLI NISO BILI SLABI nekateri delajo blazne dobicke.

Kapitalizacija je prisla iz dveh virov: pomoc drzave, in rezanje podrejencev.

Ce se je podrejence tako nonsalantno porezalo, kako lahko verjames, da je pa bil davkoplacevalski denar primerno porabljen?

Mah, itak ne bi bilo treba nič narediti. je takrat SD zagovarjal, da dejmo not še par miljard depozitov, saj se bo vse samo uredilo.

[jeanmark]
In naj povdarim, glede rezanja podrejencev sem dobil kar nekaj klicev. Niti enega bogatuna. Ampak ljudi, ki so izgubili svoje prihranke. Ki so jih v banki nategnili. Ker so jim podrejene obveznice uturili namesto vezane vloge.

In potem se danes sprejemajo zakoni za reševanje švicarskih zakreditirancev, kjer so stvari veliko bolj jasne. Jasno je, če imaš denar (plus ali minus) v tuji valuti, da se tečaj lahko spremeni in si v svoji valuti lahko na boljšem ali slabšem, brez da bi bil sam vplival na to. Kot rečeno, je to pričakovano.

Ni pa pričakovano, da
1. te nategnejo in ti uturijo podrejene obveznice (o katerih večina ljudi nima najmanjšega pojma) namesto vezane vloge.
2. da se požvižgajo na prospekt in na pravno dejstvo - navedbo, da podrejene obveznice zvodenijo edinole v primeru stečaja banke.

Tale 2. točka je povsem zadosten (pravni) interes vsaj za nekaj napora za ohranitev podrejenih obveznic. Ne da takoj na prvo žogo ubljubiš nekim nižjim uradnikom, da s tem ne bo nobenih težav. Jim takorekoč sam porineš, da boš dal več kot se zahteva.
Tole pa je bilo podobno barantanju na arabski tržnici, kjer bi prodajalec postavil prvo ceno 100, kupec pa bi zbarantal na 200.

Razlastitev brez stečaja je sporna. Z novim zakonom pa ne moreš spremeniti pravil igre za nazaj. Tudi to je pravno sporno.

[jeanmark]
> Ti to resno? A podrejenci niso drzavljani? A so za na kompost? Kaj pa ce je banka bila prekapitalizirana in je vanjo slo tudi prevec davkoplacevalskega denarja?

Ti to resno? Da naj z davkoplačevalskim denarjem rešujemo zašpekulirance? Jaz sem proti temu.

> No, a je treba dokazat? Deloitte svetovanje press. (mislim da se je tako imenovala). In so celo oni zapisali, da revizija ni bila v skladu z mednarodnimi standardi.

Logično, saj niso delali revizije.

Upam, da se motim, toda ob obeh odgovorih me malo čudno spreleti.
Prvi me spominja na retoriko po l.45, drugi pa se mi zdi vzvišen in hladno aroganten.

Ali se motim?

> Slovenski bančni sistem je stabilen in zaupanja vreden.

Stabilni sistemi ne potrebujejo dokapitalizacije. I rest my case :-P

Saj ločiš med "bančni sistem" in "posamezna konkretna banka"? Ali pač ne?

In še nekaj: če bi šle banke v stečaj ali likvidacijo, potem ne bi nihče kršil zaveze o varnosti podrejenih obveznic.
In sploh ne govorim o tem, da je bolje za državo (=vse davkoplačevalce), da NLB ni šla v likvidacijo. Govorim o tem, da NLB ni bila likvidirana.
Pika.
In zato so bili imetniki podrejenih obveznic pokradeni.

Upam, da bo zadeva doživela pravni zaključek ne le v Slo ampak tudi višje.

Jaz sicer ne krivim poslancev za to krajo zasebne lastnine, ker ste bili zavedeni.
Krivci so: Bratuškova, Čufer, Jazbec in Mauko.
Brez teh štirih, kraja ne bi bila izvršena.
Ti štirje naj pa zaradi mene potem potunkajo še dodatne akterje.

Naj jih.

Ni pa pričakovano, da
1. te nategnejo in ti uturijo podrejene obveznice (o katerih večina ljudi nima najmanjšega pojma) namesto vezane vloge.

Ni. In tu bi morala banka odgovarjati. Za nategunstvo.

2. da se požvižgajo na prospekt in na pravno dejstvo - navedbo, da podrejene obveznice zvodenijo edinole v primeru stečaja banke.

No, to je pa vprašanje, ali lahko "stečaj" spelješ čez noč.

Upam, da se motim, toda ob obeh odgovorih me malo čudno spreleti.
Prvi me spominja na retoriko po l.45

Hočeš povedati, da bi se tebi zdelo prav, da nekdo, ki je vložil 5000 EUR v podrejene obveznice po 3% višji o.m. kot so bili depozti, da dobi enako kot tisti z depoziti?

drugi pa se mi zdi vzvišen in hladno aroganten.

Šel sem gledat postopek sprejemanja tega zakona. Na to ni nihče opozoril. Da bi bilo recimo bolje od cenilca uporabiti revizorja. Da je treba speljati celotno revizijo itd...

[jeanmark]
Šel sem gledat postopek sprejemanja tega zakona. Na to ni nihče opozoril. Da bi bilo recimo bolje od cenilca uporabiti revizorja. Da je treba speljati celotno revizijo itd...

Lej, ne vem, koliko se je o tem sploh pametno pogovarjati na odprtem forumu, da ne bodo kaki crni helikopterji prisli po mene, tebe, ali pa po streznike financ, ampak ko se je "ocenjevalo" te kredite so bile instucije baje* na zvezi in se je baje* komandiralo kako kaj ocenjevati. V smislu "ni se dovolj, se znizajte".

Zakaj mislis se bijejo krvave bitke, da se ta dokumentacija ne preda kriminalistom?

*baje v upanju da me obvaruje pred crnimi helikopterji.

Lej, ne vem, koliko se je o tem sploh pametno pogovarjati na odprtem forumu, da ne bodo kaki crni helikopterji prisli po mene, tebe, ali pa po streznike financ, ampak ko se je "ocenjevalo" te kredite so bile instucije baje* na zvezi in se je baje* komandiralo kako kaj ocenjevati. V smislu "ni se dovolj, se znizajte".

Zakaj mislis se bijejo krvave bitke, da se ta dokumentacija ne preda kriminalistom?
*baje v upanju da me obvaruje pred crnimi helikopterji.

jaz na "baje" ne dam prav veliko. Če so bile lopovščine, jih je treba sankcionirat.

Jaz le pravim, da takrat v naprej ni bil nihče pameten, za nazaj je pa marsikdo.

Ampak se malo sprenevedamo, kajne?
Problematični sta bili (kao) Factor in Probanka, s tržnim deležem par procentov.
Neproblematične (ali res?!!!) pa NLB, NKBM, itd... s tržnim deležem par procentov manj kot 100.
Zato si torej rekel, da je slovenski bančni sistem stabilen, ker sta samo najmanjši poslovni banki kapitalsko neustrezni?
Ta velike poslovne banke in Centralna banka pa zaupanja vredni in stabilni???
Ja hudiča, zakaj pa potem 3 milijarde v NLB, če je bila stabilna?
In zakaj BS še dandanes skriva dokumentacijo, če je šlo za zaupanja vredne odločitve?
G'mme a break!!!

Ne.
Izjava je bila v smislu "ne bom delal bank run-a"
Stabilen sistem pomeni, da bodo vse obveznosti poplačane. To ne pomeni, niti da bodo vse banke preživele, da ne bo nobene likvidacije niti da ne bo nobenih izrednih ukrepov.
V tistem času se je ugibalo, ali je rupa v NLB 3, 5 ali 7 miljard. Ne ali sploh je.

Bank-run bi lahko povzročila recimo tista Mastenova izjava, pa nihče od komitentov Factor banke ni zbežal. Tudi kasneje, ko je Jazbec že rohnel, je Factor banka povsem normalno servisirala svoje stranke.

Nakladaš.

[rename]
OK, če je to vse, kar lahko odgovoriš. Preštej pluse na svojih komentarjih in na mojih.

Nakladaš, se je nanašalo na tisti del, da je Faktor banka še naprej servisirala svoje komitente. Jih je. Vprašanje, koliko časa bi jih še.

Veš, stvari niso črno-bele in vsaka medalja ima dve plati. Ti pač vidiš samo eno.

Niso. Ti vidiš obe strani? Tudi mojo?

[jeanmark]
> Upam, da se motim, toda ob obeh odgovorih me malo čudno spreleti.
> Prvi me spominja na retoriko po l.45

Hočeš povedati, da bi se tebi zdelo prav, da nekdo, ki je vložil 5000 EUR v podrejene obveznice po 3% višji o.m. kot so bili depozti, da dobi enako kot tisti z depoziti?

Dobiti mora seveda več, namreč zaradi tistih 3% višje o.m., ki jih omenjaš. Razen če je prišlo, do kakšnih izrednih dogodkov definiranih v prospektu podrejenih obveznic, kot na primer propad banke itd.

Tako je moje mnenje, zdaj pa ...

da naumo kje čez kakšen mesec brali v Financah, da je še naš Jean sklenil nadaljevat kariero kje v eu inštitucijah...

:-)))

lpA

[bobek13]
da naumo kje čez kakšen mesec brali v Financah, da je še naš Jean sklenil nadaljevat kariero kje v eu inštitucijah...

:-)))

Upam da ja. Če lahko kje kaj polobiraš. Please, do! :-))))

Zaenkrat se pa žal udinjam privat sektorju.

Najprej je JJ leta 2012 govoril o tem, kako bomo kmalu banktrotirali, JŠ je to ponavljal. Kdo pri zdravi poameti bo takšni državi posodil denar po nizkih obrestnih merah?


Kar se tiče bančne luknje: SDS je skozi nabijala, kako velika da je; danes pa vemo da se je pri prenosu slabih terjatev ravnalo precej po domače. Vsae to potrjujejo še ocene tistih uglednih tujih inštitucij, kjer se vsota slabih terjatev razlikovala za več kot milijardo.

Zame so vsi, ki so kakorkoli pri tem sodelovali (obe vlad iz 2012 in 2013 ter vsi ostali vključno z BS) osumljenic kriminalnih dejanj.

Bil si pač poslanec, dvignil si roko (oz.pritisnil na gumb), kot je bilo dogovorjeno v poslanski skupini.

Nop. Glede tega pri bankah ni bilo nič navodil, pa tudi sicer zelo poredko.

Če bi bil jaz na tvojem mestu, bi ravnal enako, pa čeprav sem po mojem ekonomsko bolj podkovan. Ampak vse gore papirja s katerimi so obloženi poslanci, je nelogično, da bi kdo lahko vse preštudiral (ok, imamo za to strokovne sodelavce in službe), če nisi ravno član odbora za finance recimo. Pa še takrat ne bi pomislil na to, da goljufajo s cenitvami (ok, jaz bi že mogoče, ker imam par izkušenj s temi), če gre za zveneča imena...

No, nihče ni na to opozoril.

Zato tudi trdim, da ste bili poslanci zavedeni, ker so vam servirali podatke, ki so bili pripravljeni z določenim namenom.

Seveda. Dobil sem tudi informacijo o dokumentih, ki so bili posredovani v DZ pa niso prišli do nas. Konkretno je za to odgovoren takratni predsednik DZ - Veber.

Od tistega "dviga rok" pa do danes, se je pa marsikaj spremenilo, marsikaj izvedelo.
Od Tadejevih člankov in pričevanj na parlamentarnemm odboru, do razkritij o zavajanju z imenom svetovalne firme in romunskih tabel.
Pa skrivanja metodologije in podatkov cenitev, itd.
In to je ta druga plat medalje, ki jo (ne vem zakaj) ignoriraš.

Nič ne ignoriram. Če so bile pri cenitvah pizdarije, je to treba sankcionirati. Lahko da zaradi tega padejo izbrisi podrejencov, in se bo strošek v breme davkoplačevalcev še povečal. Ampak o tem ne bom sodil jaz. Niti ti, čeprav vem. In jaz ne trdim niti da je bilo vse ok, niti ne trdim da ni bilo.

Me pa čudi to ugotavljanje, da itak ni bilo treba nič narediti. Zakaj hudiča pa je Križanič dal v banke miljarde kot depozit? pa potem co-co obveznice. Celotna štorija govori samo eno. Država nima kaj biti lastnik.

[rename]
Danes na SLO1 Bancna luknja. Dosje o Factor in Probanki. Ob 20.00

Glavni povzetek:

1. Faktor banka je nastala kot obvod za poslovanje "naših", ko se je pričakovalo, da bo Demos prevzel oblast nad NLB.

2. Bančna luknja se je začela, ko je Janša prišel na oblast in napovedoval, da se bo država umaknila iz lastništva nestrateških podjetij. Uprave teh podjetij so potem sklenile, da je treba nujno nekaj narediti za zaščito te lastnine, da ne bo prišlo do prodaj (predvsem tujcem - tole je po mojem mnenju krinka, da se je tajkunstvo v javnosti lažje prijelo). To je sprožilo plaz managerskih prevzemov po kakršnikoli ceni že (zadnji stavek, citat: Arharja).

Tole še dodatno iz mojega spomina, ni bilo povedano v oddaji. Ko je janševa vlada že sprejela proti tajkunsko zakonodajo (da za prevzem ne bo mogoče zastaviti prevzetega podjetja), zakon pa še ni začel veljati zaradi čakanja na objavo v uradnem listu, je Kordež res zadnji hip prevzel Merkur po starem, po res nori ceni.

Če preveč poenostavim.
Janša je kriv! Ker je napovedal red. Hijene pa so planile in hitro izropale, kar se jim je zdelo, da jim pripada.
Saj v medijih se tudi že dolgo časa poroča, vendar spreobrnjeno: Največ tajkunskih prevzemov je bilo za časa Janše in da je on kriv za to. To je torej res, ampak povedano pomensko na precej drugačen način.

Če ne veš, kaj je res in kaj ni, potem je treba vztrajati na ustrezni preiskavi; preiskovalcem pa mora biti na voljo vsa relevantna dokumentacija.

se strinjam

Jaz samo pravim, da bi morali biti dokumenti javni, ker bi s tem lahko zadevo razčistili. Na sodišču tega ne bodo, saj zainteresirani (pokradeni lastniki podrejenih obveznic) ne morejo sestaviti kvalitetne obtožnice, če jim Jazbec & kompanjoni skrivajo podatke. Podatke o bankah v državni lasti!

se strinjam

Če je Veber prikrival, bi ga pa lahko tudi ovadili.
Ali je tudi to že zastaralo?

Verjetno bi lahko. Ampak to je bilo po sistemu, da mi je en oškodovanec povedal, kot dokaz pa ni imel nič. Jaz na to ne grem v tožbo.

TadejK je pa sistematičen, razgledan in - zainteresiran in motiviran, da dobi nazaj, kar so mu ukradli.

No, kaj pa tudi bolj po svoje napiše. Nič hudega.

Konkretno, z dokumenti, izračuni, podatki, dejstvi.
In točno za to in samo za to gre: da se ugotovi zloraba, zarota in kraja.
Da se jo sankcionira.
Da ne bo še kdaj drugič komu prišlo na pamet kaj takega (seveda garancije ni).

Jaz sem za.