[hocevarb]
> [sopranos]
> Vem, da je energetski sistem veliko bolj kompleksen in tudi to, da je ključno za delovanje gospodarstva, da vse teče kot namazano. A kljub temu spremembe so mogoče.

Drži. Preobrat, ki ga je zasebni kapital povzročil v vesoljski industriji, pove, da ni nedotakljivih panog.

>
> Se mi zdi, da je pri poslu največja nevarnost ta, da se ukvarjaš s svojimi neposrednimi konkurenti. Nato pa nek outsider pride, ki čisto drugače na vse skupaj gleda in celotno panogo obrne na glavo.

Ja in elektroenergetika na makro ravni je ena od tistih panog, kjer je ta nevarnost najbolj boleča. Ker je treba sprejemati dolgoročne odločitve.

No Borut...
Ti bom napisal podoben Catch pri sistemih daljinskega ogrevanja...

Tam je sistem oz. temperatura dvižnega voda izračunana tako, da 5% uporabnikov lahko ZEBE.

Torej...Kaj ostane tem 5% uporabnikov...Povečanje površine radiatorjev (če si to lahko privoščijo..tehnično ponavadi gre BP, ampak nakaj stane)

In potem, ko se teh zadnjih 5% odlepi od zmrzovanja....se zopet gre v nižanje temperature dvižnega voda...Da začne zebsti novih 5% uporabnikov (nekateri ki so si povečali radiatorje za premalo ..tiste spet zebe)

PS Regulacija daljinskega ogrevanje pe Pi*kin dim proti regualciji proizvodnje/odjema elektrike.

Je lažje položiti tisoče ton novih, debelejših kablov ali preko omrežja wifi vklapljati porabnike glede na trenutno obremenitev omrežja? Je res velika težava postaviti v hišo malo elektronsko napravo, vredno deset evrov, ki bo, ko vklopite pečico, začasno izklopila bojler in ga vklopila nazaj, ko bo mogoče?

Poznam vikendico, ki nima te elektronske napravice, vredne 10 evrov (že tu je elementarna zabloda: ni važno, koliko je vredna, ampak koliko stane!), pa deluje točno tako kot je opisano. Če se vklopi preveč naprav, glavna varovalka izklopi vse, potem pa uporabniki sproti določajo svoje prioritete. Najbrž bi jih v postmodernističnem eko novoreku imenovali "Smart consumers".

Vzemimo za začetna podatka število registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji, ki je približno 1.080.000, in povprečno prevoženo kilometrino teh vozil 35 na dan.

Konec leta 2016 v Sloveniji registriranih okoli 1.470.000 cestnih vozil, od tega 1.425.000 motornih in 45.000 priklopnih vozil. Osebnih avtomobilov je bilo 1.097.000. Vsak 9. registriran osebni avtomobil v Sloveniji je bil v 2016 star manj kot 3 leta, vsak 3. osebni avtomobil je bil star 12 let in več. Vsak 4. osebni avtomobil je bil registriran v osrednjeslovenski statistični regiji, vsak 7. v občini Ljubljana.
www.stat.si/StatWeb/...Index/6602

Tule je pa lanska brošurica Naš mali avto z avtomobilsko statistiko Slovenije, ki med drugim kaže, da slovenceljska gospodinjstva dajejo za osebno mobilnost največji delež prihodkov v EU: 16% (str. 23).
www.stat.si/StatWeb/...strija.pdf

Povprečni električni avto porabi 15 kilovatnih ur električne energije na sto kilometrov (merjeno na vhodnem števcu in ne po podatkih avtomobila).

Upam, da bo izredni solarni dopisnik Financ O&E g. Fius prebral ta podatek. Naj ga podkrepim s tem, da naj bi imel Renault ZOE z novim elektromotorjem in 41 kWh baterijo (zadnji krik, že iz leta 2018) po bolj realnih novih meritvah doseg 300 km, to je slabih 14 kWh na 100 km.
avto.finance.si/8864...ceva-barva

Pet kilovatnih ur pri enem milijonu avtov je pet gigavatnih ur električne energije. Dnevno. V primerjavi s približno 25 gigavatnimi urami dnevne porabe v Sloveniji bi električni avti pomenili približno 20 odstotkov celotne dnevne porabe.

Manipulacija, ki ne upošteva povečane porabe energije pozimi (gretje) in poleti (klima) in ne tranzita, ki bo tudi električen, ko bo slovenski avtopark bolj elektrificiran, predvsem pa prav poniglavo temelji na grafu proizvodnje in porabe za nedeljo 4.3.2018! Kot da ELES ne bi omogočal izbire bolj tipičnega dneva. Poleg tega, kot je opozoril že nekdo pred menoj, je v tej pretežno negativni bilanci upoštevana celotna proizvodnja JEK, čeprav je pol pripada Hrvaški. Izgleda, da je Slovenija vsaj pozimi neto uvoznik elektrike - kljub TEŠ6 in brez množice EV.

Omrežje torej zdrži dnevno konico porabe 2.150 megavatov. Vprašajmo se, ali bi zdržalo takšno porabo 24 ur.

No, ste koga vprašali? In...?

Če en milijon avtomobilov priklopimo v času manjše obremenjenosti omrežja, se lahko napolnijo vsi pa omrežje ne bo obremenjeno z maksimalno dnevno porabo.

No, recimo, da skoraj noben ne bo rabil elektrike čez dan. Recimo, da se bodo vsi lahko polnili v nočnem zatišju..., ki traja nekako od 23. do 6. ure. Pa recimo, da je vsak od teh milijon avtov zadovoljen, če se polni na skromnem domačem priključku, in svojo povprečno dnevno porabo 5 kWh s tempom 2kWh pretoči v 2,5 ure. Milijon krat 5 kWh pa je menda 5000 MWh, in če bi vsa ta polnjenja s pametnimi algoritmi razporedili čez vso noč, bi v približno sedmih urah nočnega zatišja rabili približno 715 MWh oz. za še eno celo JEK dodatne elektrike. Tako bi presegli zimsko vršno porabo sredi dneva, ko vsaj simbolično kakšen MWH pride tudi iz solarnih panelov. Drugače povedano, na sedanjo nočno porabo cca 1500 Mwh bi mojster dodal še dodatnih skoraj 50%, da bi znašala cca 2200 MWh... in se ne bi nikjer poznalo?! Poglejte še enkrat grafe ELESa.

Če zmanjšamo moč - na primer tako, da vozilo polnimo šest ur - lahko govorimo o moči od tri do štiri ampere na eni fazi. Naj ponovim: s štirimi amperi se v osmih urah v vsaki hiši napolni povprečen slovenski avto za povprečne dnevne potrebe.

Mojster, nič ne pomaga, da je človek pripravljen piti počasi, če je kozarec prazen, če je žejnih milijon, vode pa dovolj samo za vsakega petega.

Če potuješ dlje, startaš s polnim avtom, a na poti obiščeš drago hitro polnilnico. Vendar smo v povprečju redko na daljši poti.

In tista polnilnica bi bila najbrž že v drugi državi, problem oskrbe pa sosedov... NIMBY?

Me lahko kdo prepriča, da povprečno slovensko stanovanje, tudi na podeželju, nima štirih amperov rezerve moči čez noč (čeprav vemo, da to več kot presežejo čez dan)?

A ta kalkulacija velja tudi za gospodinjstva, kjer imajo po 2, 3 ali celo 4 avte na eno hišo? Ker 1,09 M avtomobilov pomeni, da ima vsak drugi Slovenec svoj osebni avto. Pa je treba odšteti vse tiste, ki še niso polnoletni, ki nimajo izpita, in še tudi zelo stare in revne.

Potem je še vprašanje, kako bomo v mestnih soseskah polnili vse avte - na dvoriščih, parkiriščih, robovih ulic in v garažah? Vsak s svojim 100+ m kablom speljanim skozi kuhinjsko okno (pozimi, špranja, uhajanje toplote...?!), ali z obilnimi investicijami v čisto novo lokalno omrežje z množico vtičnic, števcev itn. Nam bodo to prinesli in postavili trije decembrski dobri možje?

Levo spodaj je gibanje cen. Bodite pozorni na negativno ceno.

In od kod je ta slika? Zakaj ni linka? Ker je tam tudi kaj, ki ni v svetih kukvah eko-EV pridigarjev? Zakaj je Francija na sliki najbolj zelena? Morda zaradi največjega deleža JE? Nemci so bili januarja prav navdušeni, ko so v svojih medijih brali, da so ob eni najvišjih cen elektrike v EU sosedom Francozom plačevali, da so blagovolili odvzeti viške nemškega bogato subvencioniranega eko štroma (med božično-novoletnimi prazniki)? Wunderbar!

Razumljivo je, da v tem času ugasnemo plinsko elektrarno ali zapremo loputo na hidroelektrarni in energijo uvažamo. Vendar pa to ni edina možnost.

To možnost imamo, dokler imamo dovoljšen delež HE in TE. Ko/če tega ne bi imeli, bi bili včasih v temi, drugič bi pa morali komu plačati, da vzame našo elektriko.

Največja prednost električnih baterijskih vozil je, da se lahko polnijo, ko je energije v omrežju preveč, in se ne polnijo, ko je energije premalo.

Največja pomanjkljivost tega psalma pa, da mora biti skoraj vsak avto praktično ves čas, ko ne vozi, priključen na omrežje - da se polni samo, kadar je štroma preveč. Ampak, da bi čez dan sodeloval pri korekcijskem odjemu solarnih viškov, se ponoči ne sme do konca napolniti. To pomeni, da zjutraj ni nikdar čisto poln, in lastnik nobeno jutro ne ve, če se lahko nujno odpelje v Koper ali Mursko Soboto ali Črnomelj.

Vzemimo, da bo v Sloveniji en milijon vozil in bo ena tretjina hkrati priključena na polnilnico, vsako vozilo pa bo imelo deset kilovatnih ur rezerve za polnjenje ali prodajo. V primeru nizke cene se vozilo polni (čeprav to ni nujno potrebno) in v času visoke cene lahko prodaja del energije in s tem zasluži, mogoče celo za obrok kredita za nakup vozila.

ROTFL, ob vsej kozmično prepoznani anksioznosti zaradi dosega, ki pri psevdo ljudskih e-avtih zdaj znaša približno 300 km (kakor realno v optimalnih razmerah), bi mojster četrtino do tretjino te energije namenil trgovanju. In po šihtu prideš do avojkega avta, ki ti reče: "sori šef, nimam dosti soka za vožnjo domov, sem ti pa danes primešetaril 8,64 evra, zato vzemi taksi". Od gesla naj vaš denar dela za vas smo prišli so naj vaš akumulator služi za vas. Jaz predlagam, da preskočimo ta evolucijski korak in gremo kar takoj na kripto avtomobile, ki vozijo po blockchainih. Na začetku malo investiraš, potem pa samo ležiš na kavču in žanješ... Pa ukinemo javno šolstvo in še kaj, da silno prišparamo, saj rabimo samo nekaj šnelkursov o trendih, donosih in navodila za odpiranje kripto tošlnov. V bistvu ljudje ne boste rabili penzij. Vsakemu en avto in eno baterijo pa naj mu algoritemsko hondla s štromom.

Naj mi že nekdo v obraz pove, da ne znam računati, da nimam pojma o podatkih, ki niso za otroke in pobaline, da sem zrel za Matildo! Da ne bom po nepotrebnem žalil vizionarskih ljudi, za katere sem mogoče zmotno prepričan, da s svojimi javnimi pridigami žalijo (tudi) moj razum.

Teo Bunta je član društva za soustvarjanje trajnostne družbe in solastnik podjetja Implera, kjer razvijajo orodja za lažjo uporabo električnih polnilnic, mikropolnilnice in električne polnilnice za stanovanjske bloke in drugo.

Aha, zdaj mi je jasno! Mož bi rad naredil posel življenja s prodajo svojih pametnih vtičnic. Vsa tukaj napletena energetska matematika in fizika sta samo kolateralna škoda njegove podjetniške ideje. Kul, it a fri kantri! Samo da vemo, pri čem smo...

BTW, ime Teo Bunta se je pojavilo pred cca 6 leti pri funkciji tehničnega šefa projekta TTParking, ki naj bi uredil svet parkirnih mest (www.parkauto.mobi). Medklic iz oktobra 2012:

Trenutno samo v Ljubljani obratuje šest parkirišč z okoli sto parkirnimi prostori, sistem deluje tudi v Mariboru, razširili pa ga bodo še na Celje in Koper. Ob pomoči angleškega investitorja, ki bo v projekt vložil 20,5 milijona evrov, nameravajo v prihodnjih letih v sistem vključiti 27 evropskih držav.
www.zurnal24.si/avto...red-169517

Nek Teo Bunta je tudi ime šefa zavoda Zadihaj (www.zadihaj.org), ki ponuja polnilnice, agitprop za EV in e-vizije. Očitno precej masira občinske oblasti, zato se ga najde na slikah z najboljšim mariborskim vstajnikom na svetu in z vizionarskim državnim sekretarjem Tadejem Slapnikom*.

* BTW 2: Tadej Slapnik je en silno velik deželni polit-vizionar socialnega podjetništva in drugih kripto panog. Njegova dolgoletna sopotnica na raznih vizionarskih socialpodjetniških poteh in projektih je bila Nena Dokuzov, ki je bila pred časom prekomandirana med državne kulturnike in je postala direktorica (kakor podržavljenega) KSEVT ali Noordung centra. Ta manever je spremljal znaten rompompom s strani pripadnikov kultnega kozmokinetičnega plemena. Letos so neke kozmične sile vitanjsko direktorico Neno ponesle v neko čudno kripto španovijo v Davosu, kjer je bilo veliko obljub za prazen nič. Ko so nategnili ali potunkali samega izvršno glavnega Butalca Mira Cerarja, da naj bi jih prišel protokolarno požegnat, in je bilo treba pokazat tudi obljubljen denar, so pa vsi izginili kot kafre oz. niso nič vedeli. Več v Mladini, vredno prebrat, ker je precej iz sheme tojemožnosamovSloveniji:
www.mladina.si/18429...-je-denar/