Največ te zakonodaje smo dobili v času Cerarjeve vlade. Zakaj? Cerarjeva stranka SMC, ki jo je Frankl odlično prebral kot stranko motenega centra je ustanovljena tik pred volitvami in so v njo stopili malo moteni ljudje željni hitrega zaslužka na etičen in malo manj etičen način. Posledično, ko je zainteresirana javnost ugotovila, da so s stranko motenega centra v parlamentu poslanci pripravljeni na korupcijo z motom »Jaz imam svojo ceno in sem vedno pripravljen na fuk. Plačaj in fukaj!«, so jih začeli obiskovati npr. razni glasbeniki, dimnikarji, arhitekti, geodeti, kulturniški paraziti ...s predlogi zakonov, ki jim bo prinašala finančno korist. Rezultat? Imamo kup zakonodaje od katere imajo koristi lobiji in seveda poslanski pokvarenjaki (po hrvaškozagorski: šlaprtki) v parlamentu.

Kako naprej? Slabo kaže, s Šarcem bo v parlament prišlo še več šlaprtkov (po slovensko: pokvarjenih smrdečih jajc) pripravljenih na korupcijo. Rešitev? Volimo stare stranke s tradicijo, ki čutijo nekakšno odgovornost do države in državljanov in se obnašajo bolj odgovorno. Kaj danes čutijo moteni Cerarjevi poslanci, ki vedo, da nikoli, razen če se »uvalijo v Šarčev šupak«, ne bodo več v parlamentu? Po domače, preprosto se jim »jebe« za državo.

Gospa Smrekar! Odličen članek.