Ja, amak to je tudi stvar vzoje, navad in še marsičesa. Da ne napišem higijene. In marsikdo ne zna več delat. Ali pa se mu ne zdi potrebno, da bi se pretegoval, če se mu ni potrebno in se tudi njegovi kolegi ne...

V zlatih casi ljubljanske opere je bila tajnica gospa Fiser, ki je skrbela, da je program tekel, da ni bilo odpovedi predstav, da je organizirala vskoke ob bolezni solistov. Vse je klapalo u nulo. Sla je v penzijo. Tri so zaposlili namesto nje. Pa ni nic vec klapalo. Druga na drugo so se zgovarjale, ce ti ne bos, meni tudi ni treba. Rivalstvo. Power struggle, kdo bo manj delal.Bolezen se je razsirila v vse pore in opera je sla navzdol. Navzdol, navzdol. Tudi solisti so se neali cutiti pripadne. Eden mora biti odgovoren in ta mora biti sposoben. Ne pa da se zaposluje in zaposluje, potem pa se outsorca. IN stara fora: riba smrdi pri glavi.

[FrRoSt]
Ja, amak to je tudi stvar vzoje, navad in še marsičesa. Da ne napišem higijene. In marsikdo ne zna več delat. Ali pa se mu ne zdi potrebno, da bi se pretegoval, če se mu ni potrebno in se tudi njegovi kolegi ne...

Če plačaš ljudem, da ne delajo – ne bodo delali! To je slovenski javni sektor.