Tovarne po osamoosvojitvi niso propadle, ampak jih je nova država preko lastninjenja več ali manj nacionalizirala, novi lasniki so jih pa preko finančnega izčrpavanja in zakreditiranosti povečini uničili ali prodali tujcem ali neukim novim lastnikom in upravljalcem.Levji delež lastništva družbemih podjetij so z denacionalizacijo pokasirali nekdanji nacionaliziranci, ki pa sploh niso znali ali znajo gospodariti z vrnjenim lastništvom. Denacionalizacijski upravičenci, kjer prednjači Slo. cerkev so dobesedno izropali velik del družbenega premoženja, brez da bi kaj več koristili sedanji državi Sloveniji.Seveda je tega ropanja kriva naša mlada država s sprejetjem ZDEN povsem na pamet, brez pogleda v prihodnost in v strukturo družbenega premoženja podjetij v materialni proizvodnji, ki je bil v pol stoletni praksi ustvarjen z delom in umom zaposlenih v teh podjetjih, prav tako, kot v podjetjih, ko jih je nacionalizirala oblast po letu 1945.
Delavci v nekdanjih " družbenih " podjetjih smo po logiki denacionalizacije prav tako upravičeni na povračilo solastništva v privatiziranih ( nacionaliziranih )podjetjih po letu 1991, kar bo uspostavilo množično delničarsko lastništvo sedanjih in prihodnjih podjetij v Sloveniji.To bi pa bil tudi edini pravi in pošteni način privatizacije pri nas in zagotovilo, da bo Slovenija izšla iz gospodarske krize ter naraščajočega hlapčevstva na svojo zemlji. Socialdemokracija verjetno želi podobno ureditev lastništva v naši državi, kot jo omenjam v opisani varijanti, sicer jo bo pa slovensko delavno ljudstvo prej ko slej doseglo v sedaj še nepoznani obliki revolucije in družbene preobrazbe.