Dober in nazoren članek.

2.358,1 mio EUR smo davkoplačevalci NLB dali od leta 2007
107,6 mio EUR dividende je NLB izplačala za leti 2015 in 2016

Oh, kako zelo nočem težit, ker mi je jasno, da bo napačno razumljeno. Ampak vseeno: če se seštevanje vplačil države v NLB začne z letom 2007, potem je zaradi doslednosti verjetno prav, da se tudi seštevanje izplačil NLB državi začne z letom 2007, ne z letom 2015.

In NLB je izplačala dividendo tudi v letu 2007, pa v letu 2008, pa nekaj malega celo še v letu 2009 ...

OK.

2,4 - (če hočemo) 300 mio eur (dividend) = 2,1 mlrd netto vplačil

... zanjo pa bi danes dobili aka 1,6 mlrd.

Še zmeraj 500 sfali in se je vprašati, kam je spuhtelo oz. ali res ni bila NLB 10.12.2013 vredna aka -400 mio eur (čez prst)?

Lahko sem kaj sfalil, ampak če uberemo to logiko, morajo nekaj soprispevati tudi podrejenci.

Ker pa je bil celoten postopek vrednotenja NLB za en k. (pravno in dejansko), sem pač na strani podrejencev.

Če bi pa gledali trezno, bi se podrejencem moralo od prodaje NLB vrniti recimo ene 60% (nek sorazmerni količnik) od nominale i miren Kazahstan.

Sedaj pa lahko moraliziramo, kolikor hočemo, kaj bi, če bi, a tole kar sem napisal, je najboljši približek resnici - po kmečko, pa če se kdorkoli postavi na trepalnice.

S tem pa nisem zanikal pravnih možnosti, da se podrejencem vrne vse... ker so bile storjene eklatantne napake v postopku (in vsebini). Napake so pa take sorte, da gre že za kriminal.

[FIN-379669]
Še zmeraj 500 mio sfali in se je vprašati, kam je spuhtelo oz. ali res ni bila NLB 10.12.2013 vredna aka -400 mio eur (čez prst)?

Ja, vsaj 649 mio izredne izgube (glede na MSRP), v nekem best case scenariju pa vsaj 1018 mio izredne izgube (če bi bila vsa zavarovanja lahko unovčena po vrednotenjih po MSRP), je pa NLB-ju ustvarila Banka Slovenije s svojima e-mail listama B in B+ ter kot kulminacijo ustno listo C, s katerimi je v drugem tednu decembra 2013 odredila prenose terjatev bonitet A, B in C po prenosnih cenah od 0 [z besedo: nič] do 30 odstotkov knjigovodske vrednosti terjatve po MSRP (ki je bila že polovično pokrita z oslabitvami).

To črno na belem piše v poročilu Računskega sodišča o prenosih z NLB na DUTB, ki je bilo prvotno na zahtevo BS ultratajno, a so ga konec letošnjega januarja razkrile Finance ( www.scribd.com/docum...%8Dilo-NLB ), konkretno najprej prvi odstavek na strani 77:

Izmed 286 komitentov s končnega seznama za prenos na DUTB je bilo 56 komitentov takih, za katere niso bili izpolnjeni osnovni kriteriji za prenos na DUTB, ki jih določa uredba o izvajanju ukrepov [...]. 30 komitentov na dan 30. 9. 2013 ni bilo neplačnikov (na dan 30. 9. 2013 so bili razvrščeni v bonitetne razred A, B ali C). Večina teh komitentov je bila na seznam uvrščena v fazi usklajevanja seznama komitentov med NLB in Banko Slovenije.

pa drugi odstavek na strani 77:

[...] Kdo in po kakšni metodologiji je dejansko določil prenosne vrednosti tveganih postavk, ki jih je potrdila Evropska komisija, iz dokumentacije, s katero razpolaga NLB, ni bilo mogoče razbrati. Iz 68. točke sklepa Evropske komisije o državni pomoči sicer izhaja, da je vrednost ob prenosu predhodno določila Banka Slovenije [...]
Nadzorni svet NLB soglasja za predlagane odpise terjatev in kapitalskih naložb ni podal.

in na koncu, a ključno, ker so tu številke, drugi odstavek na strani 78:

NLB je na dan 30. 9. 2013 do 286 komitentov, ki so bili preneseni na DUTB, izkazovala terjatve iz danih posojil in unovčenih garancij v znesku 1.266 milijonov evrov. Prenosna vrednost teh terjatev, ki jo je potrdila Evropska komisija, je znašala 617 milijonov evrov in je bila manjša od njihove knjigovodske vrednosti [po MSRP] za 649 milijonov evrov. Bruto vrednost teh terjatev je znašala 2.287 milijonov evrov, prenosna vrednost je predstavljala 27 odstotkov bruto vrednosti terjatev. Iz podatkov, ki jih je predložila NLB, je razvidno, da so bile terjatve, ki so bile predmet prenosa, zavarovane z različnimi instrumenti v skupni vrednosti [po MSRP] 1.635 milijonov evrov, kar presega prenosno vrednost za 1.018 milijonov evrov.

Hvala.

Jasno.

Torej sled gre v DUTB, od tam naprej pa... v pakete skladov? Za DUTB?

Jasno je, da je treba prišteti še zgodbo iz DUTB. OK.

Če dodamo še tamkajšnjih 500 mio eur odpisov (pretiravanj), se izide. Banka je bila decembra 2013 vredna vsaj 0. Razloga za izbris obveznic ni bilo.

Tisti denar nismo posodili Grciji direktno ampak resevalnemu skladu. In ni slo za direktno posojilo ampak jamstvo.

Po EU citabah se pa tudi jamstva stejejo v javni dolg ker so potencialna obveznost. Po eni strani razumljivo po drugi pa nonsens.

Za samo jamstvo ne. Vendar je slo tudi udelezenka v skladu ki je denar posododil. S kapitalom. In iz tega naslova lahko pricakuje nekaj. Kok pa pojma nimam. Poglej na strani MF stanje drzavnih jamstev. Jaz sem v toplicah pa se mi zdele ne da cohat ker moram it na skupnoskledarsko s strani ZZZS placano masazo. :)

Pol pa na ogled ptujske vinske kleti :)