[vickibedi]
> [brane]
> > [vickibedi]
> > > [brane]
> > > > [eliot]
> > > > Temeljni problem je v nizki dodani vrednosti našega gospodarstva, ki jo ustvarjajo državni sindikalisti in penzijonisti. Z nizko dodano vrednostjo, ne moremo varčevati za pokojnino, ker komaj pokrivamo stroškov. Naša dodana vrednost na zaposlenega zaostaja za 50.000 evrov letno ... v primerjavi z Nemčijo, Francijo, Avstrijo in drugi uspešnimi državami. Zakaj je tako? Ker državni sindikalisti in penzijonisti preprečuje reforme in tuja vlaganja, je naše gospodarstvo ujeto v poslih z nizko dodano vrednostjo.
> > > >
> > > > Poglejte samo kako smo nagnali IBM v Zagreb.
> > >
> > >
> > > Ja krasen primer si dal. IBM jev posel je bil tipičen posel z nizko dodano vrednostjo v IT področju, ki ga pretežno opravljajo v Indiji, iskali pa so tudi center za Evropo, kjer je cena delovne sile dovolj nizka.
> > >
> > > Dodana vrednost ni odvisna od sindikalistov in penzionistov in reform. Tu sem pred leti pokazal z vrsto primerov, da je dodana vrednost predvsem posledica kapitalsko inteznivne dejavnosti. Npr. zelo avtomatizirana proizvodnja ima zahteva veliko kapitala in malo ljudi in prinaša prihodke tudi za delo, ki ga opravijo roboti.
> > >
> > > Poglje primer imamo dve kovačnico eno avtomatizirano in eno, kjer kujejo ročno. OBe izdelata enako količnino izdelkov v letu in ustvarita enake prihodke.
> > > Pri prvem podjetniku dela 10 kovačev, strošek dela je 250.000 € na leto, bruto dobiček podjetja je 100.000 €, torej je dodana vrednost na zaposlenega 35.000 € (250.000 + 100.000)/10
> > >
> > > Drugi podjetnik je imel na začetku 1 miljon kapitala in je kupil kovaškega robota ter zaposlil zgolj inženirja in dva kovača, strošek dela 100.000 €, amortizacija robota 143.000 €
> > > bruto dobiček 107.000 €. V tem primeru je dodana vrednost 69.000 € (100.000 + 107.000)/3
> > >
> > > Skratka gospodarstvo ima tako dodano vrednost kot je kapitala, ki se nahaja v njem!
> > > Reforme, ki znižujejo socialne pravice in znjižujejo strošek dela NE POVEČUJEJO DODANE VREDNOSTI!
> > >
> > > Prav tako sem že pred leti pokazal, da obstaja gospodarski nacionalizem, da multinacionalke tovarne z najvišjo dodano vrednostjo gradijo doma (poglej Trumpov America First).
> > >
> > > Skratka, če si v glavnem dobavitelj glavnemu proizvajalcu avtomobilov, lahko kar sanjaš, da boš imel najvišjo dodano vrednost, kot najrazvitejše države. To lahko le malo spremeniš s tujimi vlaganji, ker vsak najprej poskrbi zase.
> > >
> > > Resnični preskok lahko naredi le tvoja lastna pamet npr.: Ekipa 2 Talkking Tom, Cosylab delno tudi Pipistrel, kjer v strukturi prihodkov ostajajo tudi končni dobički, ki so prilepljeni na blagovno znamko.
> >
> > Seveda nimaš prav...
> > Vsaka večja tuja naložba, ki morda v prvi fazi prinese res samo večje število delovnih mest z nižjo dodano vrednostjo, prinese za seboj druge močne pozitivne učinke (mrežo strank, dobaviteljev, podizvajalcev, boljšo infrastrukturo...), nekako kot se razvije ekosistem v morju, ko se potopi ladja, ki je na začetku samo kup starega železja.
> >
> > Pozabi na Outfit-e, Pipistrele ipd., to so sicer lepe zgodbe o uspehu, a v SLO BDP-ju ne prispevajo kaj dodti. Resnična zgodba o uspehu je npr. Hella Saturnus (1.500 zaposlenih, 375 mio prihodkov) in takšnih zgodb bi bilo lahko bistveno več, če se le ne bi tako zelo otepali tujega kapitala...
>
>
> Dodal si krasen primer za potrditev mojega izvajanja.
> Hela je dobro podjetje, ki daje kruh 1500 ljudem, skoraj vse izvozi in je tehnološko dobro pošlihtana, vem iz prve roke preke sorodstva.
> Ampak Hela ima dodatno vrednost na zaposlenega 31.500 €, kar je natanko to kar sem pisal zgoraj. Zasluži se na celotnem avtomobilu, žaromet je samo sesatvni del, ki dobi manjši del pogače.
> Skratka s takšnimi zgodbami se ne bomo nikoli približali tistim z visoko dodano vrednostjo.
> Osebno pa tako in tako mislim, da je to približanje - mokre sanje politikov. realno smo v tej konjukturi nekje na svojem dejanskem dometu.

Get real. V Sloveniji ni niti dovolj kapitala, niti dovolj izobražene delovne sile, da bi lahko čez noč preskočili v industrijo visoke dodane vrednosti. Takšna podjetja kot so Hella (in še nekaj jih je) je trenutno maksimum, kar zmoremo na širši fronti. Zato so takšne zgodbe ko odganjamo tuje vlagatelje (npr. IBM) še kako žalostne in držijo ročno zavoro na našem razvoju.

Ti govoriš brez podatkov in leporečiš kot politiki. Poglej na strani 7 www.ajpes.si/doc/LP/...e_2016.pdf

družbe so ustvarile 19.340.610 tisoč evrov neto dodane vrednosti, 7 % več kakor v letu 2015. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 42.094 evrov ali 2 % več kakor v letu 2015;

Skratka dejavnosti, ki dajejo 31.500 e dodane vrednosti na zposlenega so tudi za Slovenijo precej podpovprečne in so na nivoju povprečja slovenskih SP.
Take dejavnosti tudi, če investirajo tujci, niso nekaj, kar nas bi vsaj približevalo razvitejšim.
Če bi imeli 130.000 brezposelnih bi še mogoče rekel, naj imajo ljudje vsaj delo.
V razmerah pri 80.000 brezposelnih, kar je blizu naravne brezposelnosti, pa ne vidim nebes pri investicijah z dodano vrednostjo 31.500 € na zaposlenega

Da bomo bolje vedeli, o čem govorimo.
Tudi Akrapovič, o katerem sem pisal zgoraj, je iz predelovalne industrije, njegova dodana vrednost na zaposlenega je več kot 50.000 €.
Menim, da je poveličevanje in opevanje tujcev, ki prinašajo tehnologije za dodano vrednost 31.000 €, vsaj vredno temeljitega razmisleka, ČE NISI VERNIK TEGA PREPRIČANJA.

[brane]
> [vickibedi]
> > [brane]
> > > [vickibedi]
> > > > [brane]
> > > > > [eliot]
> > > > > Temeljni problem je v nizki dodani vrednosti našega gospodarstva, ki jo ustvarjajo državni sindikalisti in penzijonisti. Z nizko dodano vrednostjo, ne moremo varčevati za pokojnino, ker komaj pokrivamo stroškov. Naša dodana vrednost na zaposlenega zaostaja za 50.000 evrov letno ... v primerjavi z Nemčijo, Francijo, Avstrijo in drugi uspešnimi državami. Zakaj je tako? Ker državni sindikalisti in penzijonisti preprečuje reforme in tuja vlaganja, je naše gospodarstvo ujeto v poslih z nizko dodano vrednostjo.
> > > > >
> > > > > Poglejte samo kako smo nagnali IBM v Zagreb.
> > > >
> > > >
> > > > Ja krasen primer si dal. IBM jev posel je bil tipičen posel z nizko dodano vrednostjo v IT področju, ki ga pretežno opravljajo v Indiji, iskali pa so tudi center za Evropo, kjer je cena delovne sile dovolj nizka.
> > > >
> > > > Dodana vrednost ni odvisna od sindikalistov in penzionistov in reform. Tu sem pred leti pokazal z vrsto primerov, da je dodana vrednost predvsem posledica kapitalsko inteznivne dejavnosti. Npr. zelo avtomatizirana proizvodnja ima zahteva veliko kapitala in malo ljudi in prinaša prihodke tudi za delo, ki ga opravijo roboti.
> > > >
> > > > Poglje primer imamo dve kovačnico eno avtomatizirano in eno, kjer kujejo ročno. OBe izdelata enako količnino izdelkov v letu in ustvarita enake prihodke.
> > > > Pri prvem podjetniku dela 10 kovačev, strošek dela je 250.000 € na leto, bruto dobiček podjetja je 100.000 €, torej je dodana vrednost na zaposlenega 35.000 € (250.000 + 100.000)/10
> > > >
> > > > Drugi podjetnik je imel na začetku 1 miljon kapitala in je kupil kovaškega robota ter zaposlil zgolj inženirja in dva kovača, strošek dela 100.000 €, amortizacija robota 143.000 €
> > > > bruto dobiček 107.000 €. V tem primeru je dodana vrednost 69.000 € (100.000 + 107.000)/3
> > > >
> > > > Skratka gospodarstvo ima tako dodano vrednost kot je kapitala, ki se nahaja v njem!
> > > > Reforme, ki znižujejo socialne pravice in znjižujejo strošek dela NE POVEČUJEJO DODANE VREDNOSTI!
> > > >
> > > > Prav tako sem že pred leti pokazal, da obstaja gospodarski nacionalizem, da multinacionalke tovarne z najvišjo dodano vrednostjo gradijo doma (poglej Trumpov America First).
> > > >
> > > > Skratka, če si v glavnem dobavitelj glavnemu proizvajalcu avtomobilov, lahko kar sanjaš, da boš imel najvišjo dodano vrednost, kot najrazvitejše države. To lahko le malo spremeniš s tujimi vlaganji, ker vsak najprej poskrbi zase.
> > > >
> > > > Resnični preskok lahko naredi le tvoja lastna pamet npr.: Ekipa 2 Talkking Tom, Cosylab delno tudi Pipistrel, kjer v strukturi prihodkov ostajajo tudi končni dobički, ki so prilepljeni na blagovno znamko.
> > >
> > > Seveda nimaš prav...
> > > Vsaka večja tuja naložba, ki morda v prvi fazi prinese res samo večje število delovnih mest z nižjo dodano vrednostjo, prinese za seboj druge močne pozitivne učinke (mrežo strank, dobaviteljev, podizvajalcev, boljšo infrastrukturo...), nekako kot se razvije ekosistem v morju, ko se potopi ladja, ki je na začetku samo kup starega železja.
> > >
> > > Pozabi na Outfit-e, Pipistrele ipd., to so sicer lepe zgodbe o uspehu, a v SLO BDP-ju ne prispevajo kaj dodti. Resnična zgodba o uspehu je npr. Hella Saturnus (1.500 zaposlenih, 375 mio prihodkov) in takšnih zgodb bi bilo lahko bistveno več, če se le ne bi tako zelo otepali tujega kapitala...
> >
> >
> > Dodal si krasen primer za potrditev mojega izvajanja.
> > Hela je dobro podjetje, ki daje kruh 1500 ljudem, skoraj vse izvozi in je tehnološko dobro pošlihtana, vem iz prve roke preke sorodstva.
> > Ampak Hela ima dodatno vrednost na zaposlenega 31.500 €, kar je natanko to kar sem pisal zgoraj. Zasluži se na celotnem avtomobilu, žaromet je samo sesatvni del, ki dobi manjši del pogače.
> > Skratka s takšnimi zgodbami se ne bomo nikoli približali tistim z visoko dodano vrednostjo.
> > Osebno pa tako in tako mislim, da je to približanje - mokre sanje politikov. realno smo v tej konjukturi nekje na svojem dejanskem dometu.
>
> Get real. V Sloveniji ni niti dovolj kapitala, niti dovolj izobražene delovne sile, da bi lahko čez noč preskočili v industrijo visoke dodane vrednosti. Takšna podjetja kot so Hella (in še nekaj jih je) je trenutno maksimum, kar zmoremo na širši fronti. Zato so takšne zgodbe ko odganjamo tuje vlagatelje (npr. IBM) še kako žalostne in držijo ročno zavoro na našem razvoju.


Ti govoriš brez podatkov in leporečiš kot politiki. Poglej na strani 7 www.ajpes.si/doc/LP/...e_2016.pdf

družbe so ustvarile 19.340.610 tisoč evrov neto dodane vrednosti, 7 % več kakor v letu 2015. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 42.094 evrov ali 2 % več kakor v letu 2015;

Skratka dejavnosti, ki dajejo 31.500 e dodane vrednosti na zposlenega so tudi za Slovenijo precej podpovprečne in so na nivoju povprečja slovenskih SP.
Take dejavnosti tudi, če investirajo tujci, niso nekaj, kar nas bi vsaj približevalo razvitejšim.
Če bi imeli 130.000 brezposelnih bi še mogoče rekel, naj imajo ljudje vsaj delo.
V razmerah pri 80.000 brezposelnih, kar je blizu naravne brezposelnosti, pa ne vidim nebes pri investicijah z dodano vrednostjo 31.500 € na zaposlenega

Đizs, pa ti očitno sploh ne veš o čem pišeš.
Evo ti dam par podatkov za primerjavo, da se malo razsvetliš:

Hella Saturnus: 52.000 EUR,
Akrapovič: 55.000 EUR,
Lek: 91.000,
Krka: 85.000,
Plastika Skaza: 37.000,
Mercator 24.000,
Spar Slovenija: 29.000,
Pipistrel: 43.000,
Unistar 44.000,
SRC d.o.o. 50.000

Povprečje za SLO: 42.094 EUR

Kot vidiš je DV/Z v delovno intenzivnejših panogah (pričakovano) nižja. V boljših nekaj nad povprečjem, reciva okoli 50.000+, v slabših pa malo pod povprečjem, reciva 35.000+. TO je slovenska realnost. Ne glej preveč podatka o povprečni vrednosti, ker ta ne pove kaj dosti. Tega dviguje par gazel v farmaciji, tujih korporacij ipd.
Poleg tega ne vem tudi kako so ga izračunali, najbrž pa ne upošteva tržne kapitalizacije firm..

Zanimivo, da je DV/Z v Pipistrelu nižja kot v Akrapoviču ! (je že bila nad 50.000, pa jim z leti vztrajno pada, kar je logično, ker se je število zaposlenih v zadnjih 3 letih skoraj podvojilo). Za primerjavo sem dal še par računalniških podjetij, kjer je DV/Z komaj malo nad povprečjem....

Skratka za slovensko realnost je DV/Z nad 40.000 že odličen rezultat, vse nad 30.000 pa prav dober rezultat. In vihati nos nad tujim kapitalom, ki ponuja DV/Z v tej višini (torej 30.000+) je milorečeno nespametno, pogled iz perspektive nekoga, ki nima zveze z realnostjo (živi na svojem oblaku).

[vickibedi]


Đizs, pa ti očitno sploh ne veš o čem pišeš.
Evo ti dam par podatkov za primerjavo, da se malo razsvetliš:

Hella Saturnus: 52.000 EUR,

No daj me razsvetli, ker ta tvoj podatek me je pahnil v popolno temo.
Hella ima podatke za prejšnje poslovno leto v revidiranem poročilu na AJPEs.
A mi lahko ti iluminat napišeš tista štiri števila, s katerimi se izračuna bruto dodana vrednost na zaposlenega in kako je tvoje svetlost prišla do 52000 €. Ker si tako svetel, ti je verjetno vzelo vid in si skombiniral nekaj drugega ali pa bognedaj celo od kod napačno prepisal, da bi me razsvetlil.

Akrapovič: 55.000 EUR,
Lek: 91.000,
Krka: 85.000,
Plastika Skaza: 37.000,
Mercator 24.000,
Spar Slovenija: 29.000,
Pipistrel: 43.000,
Unistar 44.000,
SRC d.o.o. 50.000

Povprečje za SLO: 42.094 EUR

Kot vidiš je DV/Z v delovno intenzivnejših panogah (pričakovano) nižja. V boljših nekaj nad povprečjem, reciva okoli 50.000+, v slabših pa malo pod povprečjem, reciva 35.000+. TO je slovenska realnost. Ne glej preveč podatka o povprečni vrednosti, ker ta ne pove kaj dosti. Tega dviguje par gazel v farmaciji, tujih korporacij ipd.
Poleg tega ne vem tudi kako so ga izračunali, najbrž pa ne upošteva tržne kapitalizacije firm..

Zanimivo, da je DV/Z v Pipistrelu nižja kot v Akrapoviču ! (je že bila nad 50.000, pa jim z leti vztrajno pada, kar je logično, ker se je število zaposlenih v zadnjih 3 letih skoraj podvojilo). Za primerjavo sem dal še par računalniških podjetij, kjer je DV/Z komaj malo nad povprečjem....

Skratka za slovensko realnost je DV/Z nad 40.000 že odličen rezultat, vse nad 30.000 pa prav dober rezultat. In vihati nos nad tujim kapitalom, ki ponuja DV/Z v tej višini (torej 30.000+) je milorečeno nespametno, pogled iz perspektive nekoga, ki nima zveze z realnostjo (živi na svojem oblaku).

[brane]
> [vickibedi]
>
>
> Đizs, pa ti očitno sploh ne veš o čem pišeš.
> Evo ti dam par podatkov za primerjavo, da se malo razsvetliš:
>
> Hella Saturnus: 52.000 EUR,


No daj me razsvetli, ker ta tvoj podatek me je pahnil v popolno temo.
Hella ima podatke za prejšnje poslovno leto v revidiranem poročilu na AJPEs.
A mi lahko ti iluminat napišeš tista štiri števila, s katerimi se izračuna bruto dodana vrednost na zaposlenega in kako je tvoje svetlost prišla do 52000 €. Ker si tako svetel, ti je verjetno vzelo vid in si skombiniral nekaj drugega ali pa bognedaj celo od kod napačno prepisal, da bi me razsvetlil.

Glede podatkov se pritoži na Gvin:
www.bisnode.si/produkt/gvin/
Za Saturnus pa so v dashboardu naslednji KPI-ji:
shrani.si/f/3Y/5e/2K...-25-41.jpg

[vickibedi]
> [brane]
> > [vickibedi]
> >
> >
> > Đizs, pa ti očitno sploh ne veš o čem pišeš.
> > Evo ti dam par podatkov za primerjavo, da se malo razsvetliš:
> >
> > Hella Saturnus: 52.000 EUR,
>
>
> No daj me razsvetli, ker ta tvoj podatek me je pahnil v popolno temo.
> Hella ima podatke za prejšnje poslovno leto v revidiranem poročilu na AJPEs.
> A mi lahko ti iluminat napišeš tista štiri števila, s katerimi se izračuna bruto dodana vrednost na zaposlenega in kako je tvoje svetlost prišla do 52000 €. Ker si tako svetel, ti je verjetno vzelo vid in si skombiniral nekaj drugega ali pa bognedaj celo od kod napačno prepisal, da bi me razsvetlil.

Glede podatkov se pritoži na Gvin:
www.bisnode.si/produkt/gvin/
Za Saturnus pa so v dashboardu naslednji KPI-ji:
shrani.si/f/3Y/5e/2K...-25-41.jpg

sem danes zjutraj govoril z Bisnodom, da se njihov izračun razlikuje od formule, ki jo uprablja statistika in AJPES
(aop126-aop128-aop148)/število zaposlenih
obljubili so odgovor, ki ti ga bom posredoval

Ampak to potem postavlja to investicijo v malce drugacno luc. Vsaj v startu netto novih zaposlitev ni. In oni ki so cez mejo prej bili zasluzili vec bi zdaj dobili manj. No nekaj bi dobili nasi javni blagajni.

A vseeno. Ce nas plehmalar v aut stane netto 1200 € pri nas pa denimo v revozu dobi 700 €, je to netto 500€ razlike v zmoznosti potrosnje. Po glavi?

[0329Softb]
Splošno znana dejstva!
V Sloveniji ni problem :
- šolstvo, še posebej visokošolska mafija,
- celoten JS, ki crkuje ... od dolgcajta,
- državni kapitalizem v katerem na vsakega poldelavca (pol časa spijo, pol pa razmišljajo kje še lahko kaj pihnejo) prideta še dve pijavki,

V Sloveniji niso problem :
- upokojneci tipa Spomenka, ki so se upokojevali malo po koncu vrtca,
- niso problem hrabri partizani, ki so nam pred 72timi leti v nemogočih razmerah, ob groznem trpljenju priborili svobodo in nočejo in nočejo umreti (recept za nenormalno dolgo življenje je očitno strašno trpljenje ... da vam vse po spisku) ter vlečejo penzije kot, da so bili predsedniki ZDA,
- niso problem "naše" banke, v katere smo zmetali miljarde, da smo pokrili luknje, ki so jih zvrtali tovariši ...

glavni problem Slovenije so :
- podjetniške barabe, ki kradejo ... sicer mi ni jasno komu, glede na to, da so lastniki svojih firm ampak to ni bistveno. Oni so sigurno med glavnimi krivci,
- prasci, ki se danes upokojujejo pri polnih 40tih letih delovne dobe in potem v penziji želijo živeti še cela tri leta

in seveda

glavni problem Slovenije je 10 let star Volvo Janše, ki ga je kupil za 25.000 evrov pri tem pa ne more dokazati od kot mu denar, da ga je še 6-krat polno natankal.

Rop. Zame osebno si ti vsega prezira vreden model. Par ur po tem, ko si nehal biti predsednik LDSa si že sedel v vrhu SDja. Med tvojim sedenjem v vrhu SDja je tvoja partnerka Župevčka sedala v vrhu druge stranke, PS. To je seveda lahko jasno vsakemu normalnemu človeku. V običajnih familjah je to tako, da je žena v vrhu ene politične opcije, mož pa v v vrhu druge.
Če vprašaš mene. Ti, in par tisoč tvojih kameradov, vi ste vzrok vsega zla v tej greznici, sesuta država pa posledica.

Česa tako lepo napisanega in obenem točnega sestavka,že dolgo nisem imel sreče prebrati.100 točk.Se še spomnimo izjave nekoga:Rop in njegovi roparji?

Ah Tone, da ne bi zavrteli čas nazaj, ko si bil predsednik vlade in kakšne vse ukrepe ste takrat sprejeli...