Zanimivo je, da že študente medicine na fakulteti učijo o delanju čakalnih vrst, ki so del sistema in sistemsko vgrajene v zdravstveni sistem. V Erektorju, študentskem časopisu ljubljanske medicinske fakultete so navodila za ustvarjanje čakalnih vrst in spodbujanje korupcije. V časopisu bodočih zdravnikov piše, da je načinov, kako lahko do korupcije pride več, izpostavili bomo enega, manipulacijo s čakalnimi vrstami za preglede in posege. Če je v javnem sistemu čakalna doba za določen pregled x dni, bo bolnik, če si to lahko privošči, šel k zasebniku, ki dela v isti specialnosti. Bolnika pregleda, ugotovi, da potrebuje dodatno diagnostiko (na primer CT ali MR), ki je sam, ker mu predstavlja prevelik strošek, nima, in ga napoti na javni zavod, ki to izvaja, in v katerem je tudi sam zaposlen. Po diagnostiki gre bolnik k njemu ponovno na plačljiv pregled oziroma interpretacijo izvidov, kjer ugotovi, da potrebuje operacijo. Slednje zdravnik v zasebni praksi ne izvaja, ker so njeni stroški preveliki in je s tem neprofitabilna. Zato ga uvrsti na čakalni seznam v javni zavod, kjer je on zaposlen in poskuša poskrbeti, da bo čim prej na vrsti. Še enkrat, opis je iz medicinske študentske revije Erektor ne pa razmišljanje podjetnika, ki ne mara javnega zdravstva.

Jap, erektor je obvezno čtivo na fakulteti in v program študija medicine že od 2. Sv vojne naprej spada tudi predmet "manipulacija s čakalnimi vrstami".
Sarcasm off.

Finance pišejo o tem kako se Roman Horvat uspešno izogiba sodnim postopkom v zvezi z osebnim stečajom, seveda z namenom da še druge pouči kako to storiti, just in case (odjavi stalno prebivališče v slo, prijavi se v dubaju, etc., etc). Right. Ne morete kriviti časopisa in novinarjev ki opozarjajo na sporne prakse za ravnanje posameznikov ki delujejo nemoralno in zakonito. Isto velja za fakulteto, mar pravna fakulteta uči davčno zakonodajo z namenom da bodo diplomanti uspešni utajevalci? Študij medicine traja 6 let, v njem ni časa za diplomsko nalogo kajti vseh 6 let je napolnjenih z prakso in učenjem za izpite kjer se učimo kako diagnosticirati in zdraviti.

Praksa opisana v erektorju je dejansko obstajala, morda tudi še obstaja, izkusil sem jo kot pacient, ko sem šel na pregled k privatniku ki je bil tudi predstojnik klinike v javni mreži, kakšnih 10let nazaj. Gre za najbolj etično sporen in tudi zakonsko prepovedan način prehajanja med javnim in zasebnim zdravstvom, pohvale študentom, ki so jo opisali, morda si jo veliki mediji niso upali? Res pa je da je taka praksa večinoma na voljo samo določenim vplivnim zdravnikom,raznim predstojnikom klinik ipd. poleg tega zzzs verjeli ali ne zadnje čase izvaja nadzor nad čakalnimi knjigami in pridno tala kazni v višini mesečne plače zdravnikom, ki so odgovorni za čakalno knjigo za določen poseg ob zaznanih nepravilnostih. Vseeno, verjetno praksa v manjši meri še ostaja.

[Bostjan89]

Praksa opisana v erektorju je dejansko obstajala, morda tudi še obstaja, izkusil sem jo kot pacient, ko sem šel na pregled k privatniku ki je bil tudi predstojnik klinike v javni mreži, kakšnih 10let nazaj. Gre za najbolj etično sporen in tudi zakonsko prepovedan način prehajanja med javnim in zasebnim zdravstvom, pohvale študentom, ki so jo opisali, morda si jo veliki mediji niso upali...

V Erektorju je leta 2012 prof. dr. Igor D. Gregorič, priznani srčno-žilni in torakalni kirurg, ki je v ZDA že 35 let, med drugim povedal: “Najbolj mi je ostal v spominu stavek dr. Frazierja, ki je rekel: »Jaz sem zaprisegel Hipokratovi zaprisegi, ne državi niti nobeni zavarovalniški firmi, ampak pacientu in pacient je vedno prvi.« Mislim, da je to fenomenalna poslanica za nas zdravnike in tudi za vas študente. Pacient mora biti vedno prvi v vsakem razmišljanju...Jaz imam pravzaprav tukaj Hipokratovo prisego (pokaže na papir na mizi), ki je na moji mizi, tako da jo imam vedno pred sabo..Kot zdravnik nikoli ne smete razmišljati o denarju, nikoli. Res je, da moramo tudi mi razmišljati o eksistenci, vendar ko si s pacientom, ne razmišljaš, ali bo plačal ali ne, ali boš zaslužil toliko, ali bo pogovor trajal 5 ali 10 min. Odgovoriti mu moramo na vsa vprašanja. Med pacientom in zdravnikom se mora vzpostaviti vez, »bond«... Doseči morate spoštovanje, da bo publika, se pravi populacija Slovenije znala ceniti vaše delo. Zato je potrebna moralna in etična neoporečnost“, je rekel zdravnik Gregorič, ki zagotovo ni član Kuštrinovega sindikata.

Javno zdravstvo namreč ni lastništvo zdravstvenih zavodov, ampak je obveznost države, da zagotovi pravico do zdravljenja.

Ko bo to nekdo od "ta pravih" ljudi razumel, bo konec vseh težav slovenskega zdravstva!!!

[]
Ojoj, ojoj.... Zakaj v članku ni omennjeno, da Švica porabi na prebivalca za zdravstvo na leto največ denarja v Evropi. In kakšni so kazalniki OECD glede uspešnosti njihovega zdravstva oz. kaj dobijo prebivalci Švice za tako veliko porabljenaga denarja. Zdravstvo Švice porabi 3 x več denarja kot naše. Kdaj bo Slovenija lahko namenila za zdravstvo na prebivalca 6.000 oz. več eur / leto. Sedaj mi namenjamo okoli 2.000 eur / leto / prebivalca po kupni moči oz. 3,4 mrd za 2 mio prebivalcev. Denar, ki ga zmore naša družba nameniti zdravstvu naj sledi bolniku ne pa interesom lobijev, ki želijo ohraniti obstoječe stanje in še naprej na lahek način priti do denarja, ki ga namenjamo za zdravstvo (zdravljenje pacientov), brez ali s prenizko dodano vrednostjo za pacienta.

Kuba pa nameni 3 manj đenarja na prebivalca, kot Slovenija in ima boljse zdravstvo kot mi.
Americani, pa se vec, kot Svica in so z zdravstvom se bolj nezadovoljni.

Sistemi in statisticne metode so zelo razlicne in glede denarja ni za mesat hrusk in jabolk.

Pri nas ze precej let ni problem to, da bi namenili premalo denarja, temvec je problem organizacija, nadzor,, etika...
In tega dodaten denar ne resi.

V Iniciativi smo ocenili, da se od treh milijard evrov zdravstvenega denarja »izgubi« 15 odstotkov. Z ureditvijo nabav, ureditvijo in racionalizacijo sistema, ureditvijo sistema zdravstvenih zavarovanj bi v sistemu ostalo med 300 in 500 milijoni evrov za zdravljenje ljudi.

Se eden ki je preprican, da je najboljse idealizirano javno zdravstvo. NHS, podoben sistem, kot ga imamo mi (le 80% davkoplacevalsko financiran) ima primerljiv delez izgub zaradi korupcije in nesposobnosti.

Kaj tega tipa navaja na to, da bi mi balkanci to uspeli bolje urediti kot anglezi?