Strani: 1

pobalin sporočil: 14.456
[#2617419] 20.09.16 09:31
Odgovori   +    3
»Vzemimo fiktivni primer, denimo zdravnika, ki je pogodbo podpisal pred omenjenim datumom. Ta je lahko na začetku njegove kariere med stažiranjem izpolnjeval pogoje za najem neprofitnega stanovanja, vendar je danes njegova plača višja od predpisane vrednosti za tovrstni najem. Stanovanjski sklad po zdajšnjih določbah stanovanjskega zakona nima nobene pravne podlage, da bi to stanje preveril, zato tudi ne more preklicati najemne pogodbe. Podobnih primerov je veliko, nekateri skladi poročajo, da cenzus presega slaba četrtina najemnikov,« razlaga Gorenčič.
Ne rečem, da ne more biti res ampak, če sklad "nima nobene pravne podlage", da bi preveril materialno stanje najemnikov, je logičen sklep, da so "nekateri skladi, ki poročajo, da cenzus presega slaba četrtina najemnikov" do tega podatka prišli
- na nelegalen način
- ali pa so si ga izmislili oz. ga določili čez palec leve roke. :-)

Potem je vprašanje, zakaj je podan ravno primer zdravnika? Ker so ti zadnje čase v splošni nemilosti? Velika večina zdravnikov dobiva svoje plače od javnih zavodov ali kot koncesionarji, kar načeloma pomeni, da so njihovi dohodki dacarjem/državi znani in načeloma težko utajijo davke ali prispevke iz rednega delovnega razmerja. Po drugi strani lahko iznajdljiv obrtnik ali podjetnik ali dvoživka s popoldanskim s.p./d.o.o. ipd. dolga leta prikazuje dohodke, ki so nižji od njegove dejanske kupne moči.

Na isto temo pred tremi leti in pol:
siol.net/siol-plus/k...-raj-84648

Strani: 1