Prikaz samo enega sporočila - znotraj teme...

murje sporočil: 5.120
NOVE OMEJITVE ZA NAS

Glede na določila nove pokojninske zakonodaje, ki z januarjem 2013 omejuje enkratne dvige privarčevanih sredstev iz svojega pokojninskega zavarovanja, je smotrno, da si vsak naredi premoženjsko bilanco upoštevaje, da je izplačilo po 10 letih obdavčeno z 25% akontacijo dohodnine, 1% izstopnih stroškov in zavedanju, da gre izplačilo tudi v dohodninsko napoved, pač glede na uvrstitev v kateri dohodninski razred spadamo, seveda ob upanju, da ga zaradi izplačila, ne presežemo in se uvrstimo v še višjega. Ob prekinitvi pokojninskega zavarovanja, seveda enkratno gotovinsko izplačilo usmerimo v bolj donosne naložbe. Ob tem se je potrebno tudi zavedati, da s tem izgubimo tudi možnost optimiranja davčne bilance, saj je to še edina nam dana možnost, da si s plačilom dodatnega pokojninskega zavarovanja, znižamo svoje davčne obveznosti. Po drugi strani, pa si z izplačilom pokojninske rente iztržimo za polovico manjše davčne dajatve, a ob dejstvu, da se za določen čas, pač izplačuje mesečna pokojninska renta, recimo 5 do 10 letna, a bi po pravilih morala biti doživljenjska...
Za vse kar je zapisano zgoraj, je pri vsemu skupaj še kako pomembna in odločujoča starost zavarovanca. Tako nekdo, ki je izpolnil določilo o najmanj 10 letnemu ali 120 mesecev trajanju zavarovanja, nima pa še starosti 58 let ali pa druga možnost predčasnega izplačila dodatne starostne pokojnine pri 15 letnemu ali 180 mesečnemu trajanju zavarovanja in izpolnjenim 53 letom, nima niti mnogo možnosti izbire.
Ob dejstvu, da so bile prve pokojninske police sklenjene leta 2001, potem ta zadnja določba pomeni, da bi obdobje 15 let ali 180 mesecev sklenjenega pokojninskega zavarovanja, nastopilo šele v letu 2016.
Seveda gre pri pokojninskih družbah, zavarovalnicah in bankah, pričakovati odpore, ob sedanjih spremembah pokojninske zakonodaje in ob mnoštvu podanih zahtevkih za enkratne dvige privarčevanega denarja, vendar ne gre pričakovati, da bo kljub davčnim močno diskriminatornih določbam, omenjenih zgoraj, zavarovanec težko presodil, da bo svoja že tako nelikvidna sredstva, pustil v upravljanje znova njim, še za eno tako dolgo obdobje 10 letne nelikvidnosti. Zlasti pa to, ne, ob takšni doseženi donosnosti pokojninskih družb, zavarovalnic in bank in preostanek sredstev vsekakor usmeril v bolj donosne naložbe...
Ob že vsemu povedanemu, bi bilo potrebno dodati še sprejem novih določil Evropske direktive o izenačitvi zavarovalnih premij za ženske in moške, t.j."Unisex", ki so začele veljati z 22.decembrom 2012, kar je obvezujoče tudi za vse naše zavarovalnice, da tega dejavnike ne smejo več upoštevati pri določanju zavarovalnih premij.
Ta izenačitev zavarovalnih premij, pa žal vpliva tudi na višino izplačil pokojninskih rent. Zaradi višje smrtnosti so bili moški pred izenačitvijo upravičeni do višjih izplačil pokojninskih rent, saj na višino rent, ki so se izplačevale pred izvedbo ukrepov 22.decembra 2012 pa poenotenje nima vpliva. Nekateri izvajalci pokojninskih načrtov višine rent še niso poenotili, saj navajajo kot vzrok nejasno zakonodajo, saj pričakujejo, da bodo o poenotenju pokojninskih rent, za to pristojni organi dokončno stališče šele oblikovali...

Črpanje privarčevanih sredstev

ZPIZ-2 omejuje pravico do črpanja kolektivno privarčevanih sredstev pred upokojitvijo. Sredsteva se zavarovancu izplačajo v obliki pokojninske rente, v enkratnem znesku pa le, če je vsota teh sredstev manjša od 5.000 €. Kljub temu za sredstva, ki so bila vplačana do 31.12.2012, še naprej velja pravica do enkratnega izplačila po preteku 10 let. Razpolaganje z individualno privarčevanimi sredstvi ostaja nespremenjeno.

Kolikšni so dosedanji donosi dodatnega pokojninskega zavarovanja prikazuje spodnja tabela.
2002-2009 skupni donos /povprečni letni donos
* Pokojninska družba A - 55,96% /5,71%
* Skupna pokojninska družba - 50,00% /5,20%
* Prva osebna zavarovalnica - 51,84% /5,36%
* Kapitalska družba KVPS - 41,15% /4,40%

2005 - 2009 skupni donos /povprečni donos
* Kapitalska družba ZVPSJU - 19,47% /3,62%
www.pokojninskad-a.s...ega-stebra
www.dnevnik.si/poslo...1042312935

ZAJAMČEN DONOS:

Višina zajamčenega donosa po pokojninskem načrtu PN-SK-01 in PN-SK-02 je enaka 50 % povprečne letne obrestne mere na državne vrednostne papirje z dospelostjo nad enim letom (zakonsko je predpisano minimalno 40 %).

DEJANSKO DOSEŽENA DONOSNOST:

2007 - 6,1%
2008 - (-3,7%)
2009 - 4,4%
2010 - 4,0%
2011 - 0,2%

leto 2007/ leto 2008/ leto 2009/ leto 2010/ leto 2011/
* Zakonsko predpisano (40 %) 1,6 % 1,8 % 1,8 % 1,4 % 1,4 %
* Skupna (50 %) 2,0 % 2,2 % 2,1 % 1,4 % 1,7 %
* Dejansko dosežena donosnost 6,1 % -3,7 % * 4,4 % 4,0 % 0,2 % **
* zavarovancem smo v letu 2008 kljub negativni doseženi donosnosti na pokojninske račune pripisali zajamčen donos v višini 2,18 %.
** zavarovancem smo v letu 2011 na pokojninske račune pripisali zajamčen donos v višini 1,7 %
www.skupna.si/si/808...donos.aspx

V prvem polletju letošnjega leta je bila donosnost ZVPSJU 4,81 %, donosnost v zadnjih 12 mesecih pa je znašala 3,92 %, kar je največ med vsemi domačimi pokojninskimi skladi. Dosežena donosnost ZVPSJU je tudi v primerjavi s primerljivimi pokojninskimi skladi v tujini med najvišjimi. Spodnja slika prikazuje 12-mesečno donosnost, ki so jo dosegli slovenski in dva tuja pokojninska sklada.

Modra žavarovalnica - KVPS - 2,31%
Modra zavarovalnica - ZVPSJU - 3,92%
ABanka (-0,21%)
Banka Koper (-0,04%)
Generali Leon 2 - 1,80%
Probanka (Delta) (-0,15%)
SODPZ - 3,56%
Adriatic Slovenica - 1,40%
Moja naložba - 0,72%
Pokojninska družba A - 2,45%
Prva osebna zavarovalnica - 1,46%
Skupna - 1,20%
Zavarovalnica Triglav - 2,17%
* Dexia Pension Defensive (-1,45%)
**Raiff Salzburg Pensions 0,5 - 3,72%
* Dexia Pension defensive – Belgijski vzajemni pokojninski sklad, primerljiv glede na strukturo naložb.
** Raiff Salzburg Pensions 0,5 – Avstrijski vzajemni pokojninski sklad, primerljiv glede na strukturo naložb.
www.modra-zavarovaln...-najvisji/
www.dnevnik.si/poslo...1042312935

TRILETNA DONOSNOST

Tudi v obdobju zadnjih treh let pokojninska sklada v upravljanju Modre zavarovalnice dosegata najvišjo donosnost; KVPS: 12,07 % in ZVPSJU: 12,24 %. Dosežena triletna donosnost ostalih pokojninskih skladov je, razen pri dveh, manjša od 10 %.
www.modra-zavarovaln...-najvisji/

OBLJUBE PRVA OSEBNA ZAVAROVALNICA d.d.

Informativni izračun dodatne pokojnine glede na višino privarčevanih sredstev

DOŽIVLJENJSKA RENTA - izplačuje se do do smrti zavarovanca

Stanje na računu:
3.000 € - 11,75 €
5.000 € - 19,59 €
10.000 € - 39,18 €
15.000 € - 58,77 €
20.000 € - 78,36 €
25.000 € - 97,95 €

PRVA RENTA - življenjska mešana renta z nezgodnim zavarovanjem*
Stanje na računu:
3.000 €
2 leti - 99,13 €
5 let - 43,81 €

5.000 €
2 leti - 171,04 €
5 let - 75,19 €
7 let - 55,91 €
10 let - 41,24 €

10.000 €
5 let - 153,64 €
7 let - 113,98 €
10 let - 83,80 €
15 let - 60,16 €
20 let - 48,40 €

15.000 €
5 let - 232,09 €
7 let - 172,04 €
10 let - 126,36 €
15 let - 90,57 €
20 let - 72,68 €
25 let - 62,02 €

20.000 €
5 let - 310,54 €
7 let - 230,10 €
10 let - 168,93 €
15 let - 120,98 €
20 let - 97,03 €
25 let - 82,75 €

25.000 €
5 let - 388,99 €
7 let - 288,17 €
10 let - 211,49 €
15 let - 151,39 €
20 let - 121,37 €
25 let - 103,49 €
* mešana renta vsebuje tudi doživljenjsko nezgodno zavarovanje za primer smrti s kritjem 4.000 € in pogrebnino v višini 4-kratnika rente

Izračun višine mesečne rente je narejen za osebo staro 60 let in pogojih v januarju 2013
* V izračunih ni upoštevanih izstopnih stroškov.
* Akontacija dohodnine ob izplačilu se ne obračunava, če je znesek rente manjši kot 160 €.
* V davčno osnovo se všteva 50% pokojninske rente.
* Znesek rente v dogovorjeni višini se izplačuje v dogovorjeni garantirani dobi.
* Dosmrtno ste zavarovani z plačilom 1 € za primer nezgodne smrti v višini 4.000 €.
* Ponudba rente zajema tudi pogrebnino, ki se izplača dedičem ob smrti zavarovanca, ne glede na to ali je smrt nastopila zaradi nezgodne ali naravne smrti.
* Če zavarovanec umre pred iztekom dobe, za katerega je bila renta podpisana, se renta do poteka zajamčene dobe izplačevanja izplačuje novemu upravičencu-dediču,ki ga ob podpisu rente navede zavarovanec.

Ob vsemu že povedanemu, pa je jasno tudi to, bi lahko v Sloveniji naredili analizo, koliko je dejansko takšnih delodajalcev, ki naj bi zaposlenim plačeval 83€ za pokojninsko zavarpvanje, potem takem, ko je jasno, da si tudi delodajalec odbije davek za premijo, ki jo plačuje po pokojninskemu načrtu svojemu zaposlenemu. Povrhu tega pa mora zaposleni, ki hoče plačevati del premije tudi iz neto plače, da bi si ta znesek lahko upošteval pri olajšavi dohodnine, pa še to samo od razlike do 5,884%. Ve pa se, da večina delodajalcev zaposlenemu plačuje, če sploh plačuje okoli 20 € na mesec, čeravno je že priporočljiva mesečna premija že precej višja...