Zasebnost

Strani: 1 2 3

Brane sporočil: 2.077
[#2525756] 09.06.15 09:26 · odgovor na: anon-154083 (#2525740)
Odgovori   +    0
Zadnja sprememba: Brane 09.06.2015 09:29
[jani1974]
> [brane]
> Stilles, ki izdeluje najprestižnejše izdelke ima EBITDA na zaposlenega 3500 €, Jelovica v zadnjih letih okoli 5000 €, Inles okoli 3000 €
> Za primerjavo ETI Izlake ima EBITDA na zapolsenega 5000 €, Aerodrom Ljubljana pa 25000 €.
> Skratka najboljši lesni predelovalci so "ubogi" proti delovno intenzivnim panogam, da ne govorimo o npr. letališču.

Se pravi da bi lahko bil en način razmišljanja, da je strateško vse tisto, kar želijo kupiti tujci. In torej ne smemo prodati nič od tistega, kar kdo želi kupiti :-)
O tem sem že pisal. Ni vse strateško, kar prodajamo, je pa teh 15 podjetij zelo nadpovprečnih po donosnosti v portfelju SDH.
forum.finance.si/?m=...111&single

Mi ne prodajamo povprečja. Seznam 15 podjetij za prodajo je imel 2013 po revidiranih podatkih v povprečju okoli 4,2% donosnost podobna je bila verjetno tudi lani.
Pomembno je, da 87% vrednosti tega paketa predstavljata Telekom in NKBM, zato gre v bistvu zgolj za prodajo teh dveh in nekaj kozmetike, zato povprečni podatki, ki si jih predstavil o tem paketu, ki ga "prihvatiziramo" ne povedo nič in so le spin ljudi, ki delujejo zato, da so plačani za šminko in pivo.
Obstaja "poštena tatvina", kjer je ima tat dobiček, ki je npr 1/2 ukradenega. To pomeni, da ti ukrade nekaj zlata in ga potem proda preprodajalcu za polovično ceno.
Obstaja pa tudi tatvina, kjer ima skupnost škodo 100, slovenski "tat" in njegove PR službe pa so zaslužile 2 do 3 % (za šminko in pivo).

Ob tem je še zanimivo, da so te prodaje potem argument za boljše upravljanje podjetij v lasti tujcev, kar je še posebej butasto.

PRodajš jim LEK in ta nadpovprečna podjetja, skratka prodal si jim nadpovprečno, ki je bilo nadpovprečno že tudi v slovenski lasti, potem pa raznorazni EF lakaji in njihov rozasti PR delajo študije, da je to boljše od povprečja, ki je ostalo Slovencem. Ja jasno, da je zato ni treba biti posebej pameten in delati raziskav, saj je že izhodišče to povzročilo.

Primer

Skupaj imaš 10.000 kapitala in donosa 100 povprečna donosnost portfelja je 1%.


Potem prodaš bojša podjetja s 1.000 kapitala in 50 donosa, donosnost portfelja prodanih je 5%.


Ostalo ti je 9.000 kapitala in 50 donosa, kar je 0,55% donosnot.

Potem pa bistri doktorji EF naredijo raziskavo, v kateri ugotovijo, da imajo podjetja v lasti tujcev 5% donosnost, podjetja v lasti Slovencev pa 0,55% donosnost.
Iz tega izpeljejo ARGUMENT, da je treba vsa podjetja prodati, ker tujci bolje upravljajo podjetja kot Slovenci.

Kakšno sranje in kakšna politično spinasta argumentacija, ki jo potem PR službe širijo in preparirale so že velik del razumnih Slovencev.



Edino ena stvar mi ne gre skupaj pri tvojem izvajanju - zakaj se pa potem Avstrijci toliko ukvarjajo z lesom, če se to še nam ne splača?
Zato ker imaš lahko tudi znotraj iste panoge različno uspešna podjetja.
Uspešnejša so običajno tista z boljšim tržnim položajem, znanjem, kapitalsko močnejša. Tudi v Sloveniji imajo večja podjetja 70% več dodane vrednosti kot mala in mikro.
Skratka oni so v drugačnem položaju, pri nas so pa velika lesna podjetja "pogorela", majhna pa premalo učinkovita za to, da bi na njih slonela strategija.
anon-154083 sporočil: 6.570
[#2525759] 09.06.15 09:41 · odgovor na: Brane (#2525756)
Odgovori   +    0
[brane]
> [jani1974]
> > [brane]
> > Stilles, ki izdeluje najprestižnejše izdelke ima EBITDA na zaposlenega 3500 €, Jelovica v zadnjih letih okoli 5000 €, Inles okoli 3000 €
> > Za primerjavo ETI Izlake ima EBITDA na zapolsenega 5000 €, Aerodrom Ljubljana pa 25000 €.
> > Skratka najboljši lesni predelovalci so "ubogi" proti delovno intenzivnim panogam, da ne govorimo o npr. letališču.
>
> Se pravi da bi lahko bil en način razmišljanja, da je strateško vse tisto, kar želijo kupiti tujci. In torej ne smemo prodati nič od tistega, kar kdo želi kupiti :-)

O tem sem že pisal. Ni vse strateško, kar prodajamo, je pa teh 15 podjetij zelo nadpovprečnih po donosnosti v portfelju SDH.
forum.finance.si/?m=...111&single

Mi ne prodajamo povprečja. Seznam 15 podjetij za prodajo je imel 2013 po revidiranih podatkih v povprečju okoli 4,2% donosnost podobna je bila verjetno tudi lani.
Pomembno je, da 87% vrednosti tega paketa predstavljata Telekom in NKBM, zato gre v bistvu zgolj za prodajo teh dveh in nekaj kozmetike, zato povprečni podatki, ki si jih predstavil o tem paketu, ki ga "prihvatiziramo" ne povedo nič in so le spin ljudi, ki delujejo zato, da so plačani za šminko in pivo.
Obstaja "poštena tatvina", kjer je ima tat dobiček, ki je npr 1/2 ukradenega. To pomeni, da ti ukrade nekaj zlata in ga potem proda preprodajalcu za polovično ceno.
Obstaja pa tudi tatvina, kjer ima skupnost škodo 100, slovenski "tat" in njegove PR službe pa so zaslužile 2 do 3 % (za šminko in pivo).

Ob tem je še zanimivo, da so te prodaje potem argument za boljše upravljanje podjetij v lasti tujcev, kar je še posebej butasto.

PRodajš jim LEK in ta nadpovprečna podjetja, skratka prodal si jim nadpovprečno, ki je bilo nadpovprečno že tudi v slovenski lasti, potem pa raznorazni EF lakaji in njihov rozasti PR delajo študije, da je to boljše od povprečja, ki je ostalo Slovencem. Ja jasno, da je zato ni treba biti posebej pameten in delati raziskav, saj je že izhodišče to povzročilo.

Primer

Skupaj imaš 10.000 kapitala in donosa 100 povprečna donosnost portfelja je 1%.


Potem prodaš bojša podjetja s 1.000 kapitala in 50 donosa, donosnost portfelja prodanih je 5%.


Ostalo ti je 9.000 kapitala in 50 donosa, kar je 0,55% donosnot.

Potem pa bistri doktorji EF naredijo raziskavo, v kateri ugotovijo, da imajo podjetja v lasti tujcev 5% donosnost, podjetja v lasti Slovencev pa 0,55% donosnost.
Iz tega izpeljejo ARGUMENT, da je treba vsa podjetja prodati, ker tujci bolje upravljajo podjetja kot Slovenci.

Kakšno sranje in kakšna politično spinasta argumentacija, ki jo potem PR službe širijo in preparirale so že velik del razumnih Slovencev.
Ja, saj, kot rečeno, se glede tega strinjava.
> Edino ena stvar mi ne gre skupaj pri tvojem izvajanju - zakaj se pa potem Avstrijci toliko ukvarjajo z lesom, če se to še nam ne splača?

Zato ker imaš lahko tudi znotraj iste panoge različno uspešna podjetja.
Uspešnejša so običajno tista z boljšim tržnim položajem, znanjem, kapitalsko močnejša. Tudi v Sloveniji imajo večja podjetja 70% več dodane vrednosti kot mala in mikro.
Skratka oni so v drugačnem položaju, pri nas so pa velika lesna podjetja "pogorela", majhna pa premalo učinkovita za to, da bi na njih slonela strategija.
Seveda, ampak če bomo tako črtali iz naših planov vse, kar se bo kdaj zaje*** bomo na koncu ostali brez vsega.
Je pač treba, tako kot v starih plansko-socialističnih časih odpirati tovarne, razširiti še obstoječa podjetja, itd. in potem malce počakati.
Kitajci, ki so bili pred sto leti v kameni dobi potem niti ne bi smeli nič začenjati, ker takrat niso imeli nič po tvojem strateškega!
anon-333107 sporočil: 8.271
[#2526139] 10.06.15 14:47 · odgovor na: Brane (#2525454)
Odgovori   +    0
čas vnosa: 09.06.15 16:17
[brane]

To vajo o lesu smo že predelali pred dvemi leti:
forum.finance.si/?m=...991&single

Če še enkrat pogledamo takrtne ugotovitve, ki se niso v zadnjih dveh letih nič spremenile
Da pa bi bila neka panoga strateška mora biti izpolnjenih veliko več pogojev kot jih predstavljaš ti.
Strateška je lahko tista, ki je sposobna ustvarjati tudi solidno, če že ne visoko dodano vrednost, kajti le taka lahko zagotavlja ljudem dobre plače in dobičke, ki omogočajo nadaljni razvoj.
Les nobenega od teh pogojev ne izpolnjuje. Entuzijazem za visoko dodano vrenost ni zadosten.

Če hočeš imeti danes visoko dodano vrednost, potrebuejš zananje in kapital.
Poglejmo najprej zannje, da usposobiš zadostno število inženirjev in oblikovalcev traja desetletje, če bi mladi danes ocenjevali panogo kot prespektivno in jo imeli na svojih izobraževalnih željah. Ko imaš na pogoriščih Novolesa in pdobnih tisoč ali več biših zaposlenih z drugačno izkušnjo boš težko širil ta svoj entuzijazem.
Drugi del pa je kapital. Če želiš ustvarjati višji nivo dodane vrednosti na mednarodnem trgu, moraš zato ker nimamo mednarodno razpoznavnih blagovnih znamk, veliko investirati v reklamo in promocijo, pa še potem je vprašanje, če dosežeš želeni cenovni nivo (poglej Gorenje) in še posebej njihove kuhinje.
Osebno dobro poznam primere Stillesa, Svee in Gorenja notranje opreme.
Če pa si ti predstavljaš, da boš visoko dodano vrednost ustvarjal v vaškem mizarstvu z nekja zaposlenimi, potem pa ...
Ne rečem, da je to mizarstvo nepotrebno niti se mu posmehujem, VSEKAKOR PA NI SLOVENSKA STRATEŠKA PANOGA.

Če greš pogledat na zavod za gozdove je slovenski prirast gozdov 8.419.974 kubičnih metrov

www.zgs.gov.si/slo/g...index.html
Pvprečna energijska vrednost lesa je 1750 kwh na kubični meter
kar znese skupaj 14.735 TWh energije
1 TWH stane navzgor zaokroženo največ 50.000 € (lahko pogledaš na Borzen)

Torej je skupni znesek 735 mio. € na leto!!!
Lani je bila energijska vrednost poseka 340 mio. €

Torej je razlika do popolne izkoriščenosti 400 mio. €
Dvomim, da se da tej popolni izkoričenosti približati, saj so nekateri naši gozdovi tudi na praktično nedostopnih področjih.

Sedaj mi pa prosim povej, kako lahko gradiš nacionalno strategijo na nečem, kar pri z optimalno izrabo lahko povečaš za 40% prihodkov tovarne KRKA oziroma, kar ima vrednost približno 1% BDP.
Ekvivaletn 0.7% BDP ustvarijo tudi upravljavci vzajemnih skladov v Sloveniji, pa jih nihče ne proglaša niti ne temelji kakšne nacionalne strategije na njihovem delovanju.

Energetsko vrednost sem predstavil zato, da sem pokazal, da govorimo o velikosti okoli 1% BDP lahko mogoče tudi 2%. Po drugi strani pa to filozofiranje o silnem znanju v lesni industriji ne drži in se ga ne da empirično potrditi.
Stilles, ki izdeluje najprestižnejše izdelke ima EBITDA na zaposlenega 3500 €, Jelovica v zadnjih letih okoli 5000 €, Inles okoli 3000 €
Za primerjavo ETI Izlake ima EBITDA na zapolsenega 5000 €, Aerodrom Ljubljana pa 25000 €.
Skratka najboljši lesni predelovalci so "ubogi" proti delovno intenzivnim panogam, da ne govorimo o npr. letališču.
Če bi imeli resnično veliko znanja na tem področju, potem nam podjetja ne bi propadala (da imamo znanje lahko govorimo v farmaciji in kemiji) zato tam nimamo problemov s propadanjem.
Ne moremo govoriti, da imamo znanje o nečem, če tistega kar znamo narediti, ne moremo prodati za dobro ceno.
Te floskule o lesni priložnosti ne zdržijo nobene polresne številčne ocene.
So pa očitno dobre za spin za del volilnega telesa.
Včasih res ne vem, ali bi se smejal, ali razjokal. To se mi ne dogaja tako zelo poredko. Zelo zelo redko pa se zgodi, da je občutek tako močan.

Da ne pozabim. Naj se ti prvo lepo iskreno zahvalim. Prvo za čas, ki si si ga vzel in ga vložil v tole najino korespondenco. Kot drugo za iskrenost.

Vsako naslednjo besedo bom večkrat pretehtal, da ne bo po pomoti zvenela žaljivo, zaničevalno, arogantno, poniževalno, . . . in bom samo na kratko... Verjetno bi moral že po-kapirati, kaj sem ti hotel povedati in razložiti.
Poizkusil bom znova.

Očitno se bomo k lesu morali še vračati. Ne samo k lesu. Tudi k ostalim področjem. Toliko časa, dokler jih ne ražistimo in razjasnimo. Potem bomo lahko stopili korak dalje.

Bil si zelo izčrpen in dolg v svojem komentarju. Da ne rečem, zelo raznolik. :))

Če delaš đus, se pravi sadni sok, iz hrušk, jabolk, banan, ličija in avokada, potem je dobro vedeti, da imamo domačo proizvodnjo samo jabolk in hrušk. To je tisti minimum, kar moraš vedeti, ko začenjaš....

Ne morem verjeti, da si dobil za tale post +6 glasov. Še včeraj jih je bilo samo +4. :))

Rad bi ti zastavil samo eno samcato vprašanje. Seveda to velja tudi za vse tele tvoje pluskarje.

Če se vrnemo na les, gozdove in tvoje izračune. Izkoristimo samo slabih 45% ˙(kurilne) vrednosti lesa. Če bi tale ves postopek, ki ni, roko na srce, nič visoko tehnološkega in pretirano zakompliciranega, tudi za preprosti slovenski plebs (vsaj včasih je bilo tako, kar ne pomeni, da je tudi danes) izboljšali za borih 15%, koliko bi bila nova vrednost in koliko bi bila razlika?

In še drugo vprašanje. Kolišn je tržna kapitalizacija Telekoma, danes, za 120/ lot ali pa za 180/lot?

In še kronsko vprašanje: V kolikih letih bi zaslužili za vrednost Telekoma, če bi povečali izkoristek lesne mase za 15% če:

a) upoštevaš današnjo borzno ceno
b) upoštevaš vrednost 130/lot
c) upoštevaš vrednost 180/lot

Tole enostavno uporabno nalogo mi prosim reši, potem bova šla pa naprej, če še ne razumeš, kaj sem ti hotel povedati.

Dovoljena so vsa sodobna pomagala in igračke. Rezultati in izračun pa mora biti viden.

To, kar si ti napisal, je NAVADEN FLANC!

Ti še jaz spustim nekaj megle??

Če bi pa upravljalci vzajemnih skladov ustvarili ekvivalet 1,4, bi lahko KRKO kar zaprli, prodali, ali pa celo zažgali. :))))))))))))))

Mislil sem, da je problem drugje. V tropih RaznihNimd, ki že kar s peno na gobcu lajajo vedno ene in iste stvari. Ali v Ostarelih in olesenelih Bejbibumbarjih, ali pa v permisivni vzgoji digitalnih domorodcev, ki danes s 3D tiskalnikom tiskajo svoje dipl. naloge in mag...

Nisem pa pričakoval, da je problem v osnovnem razumevanju ekonomije, menjave, dodane vrednosti, ..... današnjih inženirjev. ...ki so verjetno zaposleni ravno v informacijsko komunikacijski panogi.

Čas je za OPERACIJO. Poimenovali jo bomo: Faza2!

Te bom obveščal. :)) Si nosilec odkritja. :)) Če ti je prav, ali pa ne! :))

Zaključek in Poanta.

Ni problem, da si dobil +6 glasov, kar je za tukajšnje razmere in okoliščine, iz katerih izstopaš ogromno.

Problem je v tem, da ti nihče ni repliciral. Te potegnil za rokav in ti stvari na drugačen način poskušal razložiti in prikazati.

l.p
anon-333107 sporočil: 8.271
[#2526357] 10.06.15 22:04 · odgovor na: (#2525323)
Odgovori   +    0
čas vnosa: 09.06.15 15:11
[Inside]
Ne 50% ne bo nihče kupil. Gre za dve slabi odločitvi s tem sta se strinjala. Zakomplicirali so sami sedaj se pa sprenevedajo. Počasi postaja vsem jasno kaj je naloga cinvena očistiti firmo za DT vseh makedonskih, solinarskih in tozbenih zgodb. Potem bomo pa gledali kako bo zaslužil s prodajo deutsche Telekomu. Tega mi ne znamo saj se Telekom ukvarja s solinami, Istrabenz se je s turizmom, Triglav daje za penzije ipd. Zakelj denarja delijo vsem po malem. Če daš denar npr za drugi tir ni jemanja ven za ceste, vrtce itd. ne smeš to delat. Takoj pri začetku odžagaš mogoče pijavke.
Se enkrat vsem kažemo da nismo pravi kseftarji, ne znamo virtit gospodarstva niti firm. Ni odločnosti, kar izkoriščajo komplikatorji zadev in motajo klopčič.
Hvala za tole razumevanje. In podporo. :))

Verjetno res 50 ali 55% deleža ne bi kupil skoraj nihče. Morda pa tudi. Res je prav smešna tale naša slovenska lesenost, tudi pri prodajah in pogajanjih. Da odločanja ne omenjam.

Zanimivo bi bilo vprašati Masonna iz DUTB, ali bi si po tej ceni upali kupiti 55% Telekoma. :)) Tudi od novinarjev nihče nima te domišljije. :))

Res je. Žakelj denarja delijo vsem po malem. To je ostalo še iz preteklih časov, kjer so bile razne lokalne firme tudi nosilci družbenega razvoja. Od cest, do vrtcev,....Toda to bo tudi kmalu izginilo, verjetno skupaj z prodajo državnega premoženja. Postalo bo prej izjema, ki potrjuje pravilo.

Zadnji dostavek popolnoma podpišem. Res znajo/mo biti neverjetno leseni.

Uporabnost pa taka. :))

l.p.

Strani: 1 2 3