dani14 je napisal(a):



Glede odgovornosti banke - banke naj poskrbijo za varno spletno poslovanje ali pa se vrnejo na staromoden način poslovanja.

 
 Čak čak Dani Vračila nazaj ni.Banke imajo denar naj poskrbijo za varnost in za najsodobnejšo tehnologijo in pika.

natalina je napisal(a):


Čak čak Dani Vračila nazaj ni.Banke imajo denar naj poskrbijo za varnost in za najsodobnejšo tehnologijo in pika.

Ja, enakih mislih sva. Nisem mislil dobesedno, da bi se vrnili v prazgodovimo. Na bankah leži odgovornost, da če ponudijo storitev, naj poskrbijo tudi za njeno varnost in vse morebitne zlorabe. Moral bi pa biti dodatni pogoj: malomarno ravnanje z geslom oziroma varnostjo poslovanja in morebitne nevšečnosti bi morala nositi stranka sama.

Edinole sklepanje o tem, da imajo banke denar in so ga zato primorane porabiti, se mi zdi nesmiselno.

To so samouki bravo!Sedaj pa stroka na svojih stočkih-univerzah naj najde samouka!Tako je če svet vodijo ljudje z ničvrednimi papirji(dr. ...)

temu se reče banka; da prevzamejo odgovornost, tudi če niso neposredno krivi, imajo visoke etične norme poslovanja in se zavedajo, da se bo tega 1.1 miljona zelo hitro in bogato povrnilo. pri nas pa se je treba na glavo postavit, da jim kaj dopoveš...

Pojekt uspel! V prilogi se nahaja grafični izris obiska naše prve strani pred in po 16 uri včeraj. Temu ste pripomogli vsi, ki ste opazili sporočilo pod člankom in o tem razpravljali, zakar se vsem zahvaljujem. Menim, da je slovensko okolje razgledano, mogoče premalo eksaktno in brez navedbe argumenti in virov, vsekakor pa se glede teh vprašanj ne more še razpravljat, kot npr. v Veliki Britaniji, kjer so napadi pogost pojav, dovolj je, da si ogledate zgodovino banke Barclay's. Poleg vseh pr imerov pharminga, velja pomisliti&n bsp;na primere phisinga, kateri&nbs p;so bistveno bolj razširjeni.&nbs p;Seveda od bančnega poslovanja v moje domače vode. Zaščite se razlikujejo, že v osnovi, nekatere imajo samopregledovanje, katero redno pregleduje svoje delovanje in odpravlja malverzacije. Podoben primer, ciljan trojanec, ki želi onesposobiti vašo AV zaščito, zamenja host fajl, isto kot pri bančnem trojancu in vam onemogoči posodabljanje. Ima vaš AV tov rstno samozaščito? AV je pač dober toliko kot zadnja posodobitev in napredna kontrola, ki omogoča pregledovanje vseh zagnanih procesov in korelacije med njimi. Podobno kot deluje zaščita npr. na letališčih. Pregled potnega lista identificira morebitno nezaželeno osebo na letališču, v kolikor je ta identita zakrita, obstajajo tudi druga orodja s katerimi se nadzira delovanje potencialno nezaželenih oseb. Primerjava oseb s škodljivimi kodami je na tem mestu, da bi maksimalno ponazoril delovanje tehnologij za preprečitev okužb z novimi virusi, kateri še niso v podpisni datoteki antivirusa. Najbolj se seveda navezuje na tem mestu tehnologija Identity Protect, katera bdi na nenadzorovanim izvozom zaupnih podatkov. Kajti v zgornjem primeru bančne prevare, nam kriminalci poskušajo odvzeti tovrstne podatke (gesla, št. računov...) in ne direktno denarja, niti ga še, oškodovanci ne nakazujejo kriminal cem, z lažne spletne strani&n bsp;se pobere podatke in nakar  se izprazni račun. Kam  ta denar 
potuje in kako se ga opere je stvar drugih služb, vsekakor pa lastna zaščita stvar vsakega posameznika. Zavedati se moramo&nbs p;tendenc spletnega kriminala. Kak� �en je motiv nekoga, ki b i ponovno poskusil shekati 
spletne strani domene gov.si, slab, če želi biti prepoznaven, dober, če je za to plačan oz. mu je referenca za novo delovno mesto. Spletni vdori v bančne ustanove; raje priporočam v branje magistersko delo >>Varnost elektronskega poslovanja v slovenskem bančništvu<<, katero je na voljo uniLJ/oec. Prepričan sem, da boste opazili kje je šibki člen na katerega preži spletni krimininal.

( Tale forum ni namenjen EPP ...naprej spletnioglasi@finance-on.net    lp admin)

Zmagu je....:)

1010Naber je napisal(a):
Ejla, ti pa pojma nimaš. Edina institucija tega zajebanega sveta, ki še deluje skladno s svojim namenom, je denar. Denar obračajo banke, ki za svoje storitve tudi računajo. Varnost in kvaliteta storitev nista odvisna od uporabnika, ampak od banke. Banka mora biti varnostno zanesljiva, sicer ni zaupanja vredna . Če kriminalci z orožjem oropajo banko, varčevalci vseeno pridejo do svojega denarja. Banke so pregnale stranke iz bančnih okenc in jim ponudile nove načine poslovanja, pri tem so ogromno prihranile, sedaj pa naj še komitenti sami odgovorajajo za zlorabe s karticami, mobilnim bančništvom, bankomati, internetno  in telefonsko banko, itd., ker so se tako pač odločili, ali kaj?Sploh pa, oglej si malo zakonodajo EU, ki varuje predvsem potrošnika in uporabnika.  Saj kot posameznik drugače ne bi imel nobene  možnosti, da uspeš proti proti takim megainstitucijam, kot so država, banke, zavarovalnice, multinacionalke. Banke, ki dopuščajo, da jim nekdo vdre v sistem, so same odgovorne za poslovanje. In še tako napišeš, "vzemi storitev ali pač ne".

Kaj pa vesta dedek in babica o kriptografiji, Windowsih in Explorerju. Njima zadeva deluje, vse račune lahko plačata z vnukovega računalnika,kadarkoli želita.         </ blockquote>  Čak mal.. ustavi konje :-)

Torej praviš, če jaz "izobesiim" svoja gesla na ekran, če lahko  "pride" tako v moj sistem kdorkoli, ki ima 5 minut časa da posedi pred mojim ekranom... in opravi transakcijo... Potem praviš, da banka mora pa ja vedeti, da te transakcije nisem naredila jaz ?? Ker jaz sem pač takrat kufetkala in bila na eni cigaretki !!?? Da jaz kot uporabnikih neke storitve nisem NIČ OGOVORNA ?? AH, daj no..  

Posojam svojo kartico vsem domačim...v gostilni jo dam natakarju, da on kar tam za šankom (ker se meni ne da iti z njim)  sprovede plačilo... nato pa kar naenkrat prazen račun.. Ah, saj banka ve, da so me otroci opetnajstili.. mi bodo morali pač vrniti :-)

Ukradene kartice, fišing,... to je seveda druga zgodbica.. 

Še vedno pravim.. če želiš koristiti neko storitev in če si laik se moraš pač ustrezno pozanimati o plusih in minusih  te storitve. Vsaka storitev, nakup ima svoja tveganja. Koliko pa tvegaš, ko kupiš nov avto ?  

OK. babica in dedek. Kaj pa vesta dedek in babica o zaklepanju avtomobila, alarmu, puščanju denarnice v avtu ... Njima zadeva deluje, vse vožnje lahko opravita z vnukovim avtomobilom ,kadarkoli želita . Ampak, ko jima bodo ukradli avto, vlomili,jih zasačila policija .. ah, saj bo zavarovalnica povrnila.. . Avto se mora pa ja sam od sebe zakleniti, mar ne ?? Pa nihče ne sme šariti po sedežih,... :-)

Ne pravim, da banke niso odgovorne ..SO, ampak, da je pa uporabnik popolnoma izvzet iz tega kroga ? E-poslovanje bo varno, ko bosta obe strani varne.. pa še takrat ni nič 100 %
        

Point je to, da na Švedskem vrnejo, tuki se pa neki, tako kot ti, kurčijo.

pandaAV je napisal(a):

( Tale forum ni namenjen EPP ...naprej spletnioglasi@finance-on.net    lp admin)

Gustl, ali je to dovoljeno. Ker če je, moram povedat ene par ljudem, naj začnejo delati reklamo za svoje produkte na tem forumu. Kot je pokazal primer panda (glej grafek zgoraj), se to lahko podjetjem še kako izplača.

0731SM1 je napisal(a):
Point je to, da na Švedskem vrnejo, tuki se pa neki, tako kot ti, kurčijo.

 
Če je imala banka varnostno luknjo - prav - naj plača ! Temu nisem nikoli oporekala.

Se bom pa vedno kurčila, če bo kdo pisal neumnosti. 

Ta program vsebuje trojanski virus haxdoor.ki, ki je hekerju pošiljal podatke o uporabniškem imenu, geslu in ostale podatke potrebne za uporabo elektronskega bančništva. Program so uporabniki naložili na računalnik po tem, ko so prejeli elektronsko pošto, ki jo je prevarant poslal iz lažnega elektronskega poštnega nabiralnika banke. Heker se je v e-mailu poslanem iz strežnikov v Rusiji in ZDA pretvarjal za predstavnika banke ter svetoval klientom Nordeae, naj naložijo omenjeni program, ki naj bi omogočil varnejšo uporabo računalnika.

Varnostna luknja pri banki? I don't think so.

0731SM1 je napisal(a):


Gustl, ali je to dovoljeno. Ker če je, moram povedat ene par ljudem, naj začnejo delati reklamo za svoje produkte na tem forumu. Kot je pokazal primer panda (glej grafek zgoraj), se to lahko podjetjem še kako izplača.

 
Ni doboljeno. Hvala za opozorilo.

pandaAV je napisal(a):
poglej prvi post z vabilom na spletno stran, kjer je več info o krajah denarja,

v kolikor pa je kontra argument, da naj se teh dokumentov ne ogleda, da naj ljudje na naložijo zaščite, menim, da smem odgvoriti sebi v bran

Pricel si post ne sebi v bran ampak sebi/svoji firmi v korist. Sicer si si pa sam naredil antireklamo :)

Vse kar ima Panda dokaj ok rešeno je grafična podoba. Za pohvaliti je pa tudi to, da je že kar nekaj časa v Slovenščini.

Vse ostalo je pa škoda besed.
Sploh ne vem zakaj bi moral biti strokovnjak IT, da bi lahko testiral AV program.
Sam sem zadnjič testiral Pando pred slabe pol leta in moram reči, da je povprečen računalnik z nameščeno Pando praktično neuporaben.
Ne vem, če ni bolje dobiti virus, delovanje je precej podobno.

Sedaj imam nameščen Bitdefender 10 IS in hvala bogu deluje zelo dobro in ga vsaj še kakšno leto ne bom zamenjal.
Povrhu ga pa večina ADSL uporabnikov lahko dobi zastonj pri Siolu.

Lp

Banka, e-uprava ali katerakoli druga institucija mora razviti in razvijati (ter spremljati, nadzorovati itd....) take varnostne mehanizme, ki omogočajo najvišjo stopnjo varnosti za uporabnika. Če banka pri tem varčuje in omogoča n.pr. dostop z uporabo statičnega gesla ali pa hranjenje digitalnega potrdila na trdem disku je odgovorna banka in ne uporabnik, če je prišlo do zlorabe.Pri tem mora razviti tudi dodatne varnostne mehanizme-spremljanje prometa na računu itd. Nekdo, ki celo leto plačuje samo položnice ima kar naenkrat nakazilo v tujino za 25000 €, ki ga banka hladnokrvno izvede. Halo? Ko prideš na banko po storitev ali pa po kartico, te banka nikoli ne opozori na morebitne nevarnosti, ki prežijo nate. Sploh pa, preberite si kaj o zaščiti potrošnikov, pa potem flancajte naprej.Koliko milijonov dolarjev je dobil tisti, ki se je polil z vročo kavo iz McDonaldsa? In navsezadnje, ne primerjat finančnih operacij in tveganj s krajo avtomobila ali pa vlomom v stanovanje. Avtomobil lahko kupiš z denarjem, denarja pa ne moreš kupiti z avtomobilom. Elektronski denar je neopredmeten, avtomobila ali hiše pa ne moreš imeti navidezno.