"Kitajcki po svetu posiljajo svoje najboljse. In nazaj domov vabijo samo najboljse. To je sodobna industrijska spijonaza. Vrhunska.
"
Zadeva je veliko širša. Začne se že z vprašanjem ali bi Kitajci po osvoboditvi izpod ortodoksnega pojmovanja socializma v vsakem primeru dosegli to, kar so. Odgovor je brez dvoma negativen in je samo eden v vrsti degeneriranih in sedaj tudi že v veliki meri degradiranih ameriških resnic o sodobnem svetu, namenjenih široki potrošnji. Najpomembnejši širši vprašanji sta ali demokracija v Ameriki v resnici obstaja in ali nevidna roka še vedno deluje.

Zgodovinarjem je poznano, da je bila starogrška demokracija čista družbena polomija, sodobni politiki pa seveda to hočejo po vsej sili zakriti, da bi opravičili lažni in izmišljeni pomen parlamentarne demokracije. Amerika ni nastala zato, ker bi Angleži in Irci pobegnili pred fevdalizmom, ker tega v Angliji, takega kot je bil v Evropi, niso več imeli, ampak je do eksodusa prišlo, ker meščanska politika ni zagotovila enakopravne obravnave subjektov. Zato je prvi segment, družbenega odločanja, ki so ga pionirji ZDA utrdili tako, da ga kasneje nihče ni mogel več onesposobiti, ravno narava lastnine, kot posledica superiorne vrednosti osebne svobode nad družbo in okoljem, če le-ta ne presega osnovnih moralnih kriterijev. Očetje Amerike so ugotovili, da ljudje potrebujejo iluzijo vrednosti svobodnega otresanja z gobcem, hkrati pa da je treba lastnino popolnoma zaščititi. Tako zasebno kot državno. Torej, Amerika ni nastala zaradi nekakšne imaginarne svobode, ki bi lebdela nad družbo in vsakomur dajala možnosti za uspeh, amapk zato, ker je bila privatna lastnina in posledično tudi državna, absolutno zavarovana. Treba je namreč upoštevati, da razne nacionalizacije in sekvestracije niso bile izum socializma, ampak so bile že v času antike in ves srednji vek običajna praksa oblasti. Tako je recimo evropska praksa omejevanja lastništva okolja zgolj ostanek nekdanjih fevdalnih privilegijev.

Vidimo torej, da je demokracija v Ameriki zavarovana z absolutno vrednostjo privatne lastnine in ne s svobodo otresanja z gobcem ali če to enačbo obrnemo, pomeni, da oblastna zagotovitev prednostnega pomena privatne ali njej podobne lastnine, pridobljene v skupni izmenjavi idej (na trgu), nadomesti pomen parlamentarne demokracije, oziroma, ga dvigne nad njo. Zato je seveda ekonomski uspeh Stalinove Sovjetske zveze in Dengove Kitajske povsem razumljiv. Obe ti dve državi sta, tako kot Amerika, izločili opice, ki jih naplavlja parlamentarni sistem, iz procesa odločanja.Titoizem tega ni naredil in zato ni uspel. V sodobnem ameriškem volilnem in političnem sistemu gre zgolj za mimikrijo originalnega Stalinovega sovjetskega in kasnejšega Dengovega kitajskega družbenega sistema, ali če časovno funkcijo obrnemo, je s tega vidika bil Stalinov sovjetski sistem v velki meri kopja ameriškega. Eni so se pač opic pri odločanju znebili na en način, drugi pa na drugačen. To, da je Amerika drugačna od nekdanje Stalinove Sovjetske zveze ali sodobne Kitajske je samo hollywoodska prevara.

Problem, ki ga ima Slovenija, je v tem, da že 30 let odpiranje gobca v parlamentu pojmuje kot vrednost in izraz svobode, negira pa pomen privatne ali njej podobne lastnine za nastanek svobode. Zabiti profesorčki z nekdanje FSNP, FDV, EF, Pf v Ljubljani in z vseh ostalih oslovskih kao univerzitetnih derivatov po Sloveniji, so pač stvari narobe razumeli in jih še vedno narobe razumejo. Bedaku pač ne moreš pomagati, da postane pameten. S tem v zvezi se tudi fašizem povsem napačno pojmuje, saj bistvo fašizma ni v krćenju možnosti opletanja z gobcem, ampak v krčenju možnosti svobodne ekonomske iniciative.

S tem v zvezi je jasno, da nevidna roka deluje samo še na nivoju znanstvenih laboratorijev. In še tam omejeno. Čim nekoga vzameš v tim, si odvisen od njegove volje. Nobena pravno veljavna sankcija je ne more premagati. In v Ameriki danes praktično ni znanstvenega laboratorija, v katerem Kitajci ali Indijci ne bi imeli vodilne vloge, velika večina avtohtonih belih Američanov z izobrazbo doktorja fizike, biologije ali matematike pa se ukvarja s financami, oziroma, z borznimi algoritmi. Nemci so tukaj najbolj podbacili. Ogromno število indijskih matematikov, ki so jih nemške banke pred časom uvozile, je očitno delalo zase in za Indijo, ne pa za Nemčijo.

V Sloveniji pa bedaki, ki predavajo na državnih in kao privatnih unverzah, za denar, ki ga slovenskemu delavcu že 30 let sistematično kradejo, še vedno sanjajo pri belem dnevu in kar je najbolj hecno, nič drugega jim tudi več ne preostane. In dokler Šarec te slovenske družboslovne kurbarije ne bo ukinil in jo nadomestil s kakšno ameriško elitno univerzo, ni rešitve za Slovenijo. Diploma z ameriške ali njej povsem sorodne elitne univerze je danes edina vstopnica v prostor, kjer ti šele povedo, kako se denar dela. Vse ostalo je bedarija in taka ali drugačna kraja delavcev in davkoplačevalcev. Ekonomska fakuteta že 10 let ni več referenca za delanje denarja. Tega slovenska vlada še danes, več kot deset let po krizi in po dokončnem uničenju slovenskih bank, ne ve. Sodobni Kitajski in Putinovi Rusiji je uspelo, ker so upoštevali pomen privatne lastnine in jo prilagodili svojim družbenim potrebam. Slovenija pa je po Kučanu privatno lastnino prilagodila vnaprej izbranim, izoliranim, subjektom, ki so zazrti v osebne interese, avstromarksizem in balkansko-nemški primitivizem, to državo totalno uničili in jo pokonci držijo samo še nizke obresti na sposojen tuji denar.

Uriah Heep.