Nemški BDP se je v letošnjem drugem četrtletju glede na prvo skrčil za 0,1 odstotka, so ravnokar sporočili z nemškega statističnega urada Destatis

Ideja (vseh?) ekonomistov je, da morajo države (in podjetja) vedno, konstantno, brez postanka povečevati BDP, proizvodnjo dobrin, izdelkov, storitev, pravzaprav vsega kar trošimo. Kdo bo pa vse to konzumiral? In čemu? Kdo bo počistil ves ta "drek", ki ostaja za to množično proizvodnjo?

Kitajski BDP je zrasel za 8%, indijski za 9%, nemški za 1%, slovenski za 4% (tudi padel je že za 10%)...Zakaj so številke tako različne in se vedno zastavljajo vprašanja kaj generira to rast? Laično, v Sloveniji je to osebna poraba in investicije ter seveda, neto izvoz, ki ga je največ v Nemčijo, ki zaenkrat le tehnično stagnira in ne ustvarja nove vrednosti. Verjetno je sama statistika premalo za razlago rasti in padca BDP.

[FIN-311684]
Kitajski BDP je zrasel za 8%, indijski za 9%, nemški za 1%, slovenski za 4% (tudi padel je že za 10%)...Zakaj so številke tako različne in se vedno zastavljajo vprašanja kaj generira to rast? Laično, v Sloveniji je to osebna poraba in investicije ter seveda, neto izvoz, ki ga je največ v Nemčijo, ki zaenkrat le tehnično stagnira in ne ustvarja nove vrednosti. Verjetno je sama statistika premalo za razlago rasti in padca BDP.

Mogoče si se samo nenatančno izrazil, ampak v Nemčiji se samo ustvarja medletno natančno toliko dodane vrednosti kot lani. To pomeni, da so Nemci lani naredili v drugem četrtletju naredili natanko enak obseg dodane vrednosti kot letos.
Rast BDP je pretežno odvisna od števila tistih, ki delajo in njihove produktivnosti.
Ko imaš praktično zaposlene vse svoje ljudi, ki so sposobni za delo (primer Slovenije), ti BDP raste zgolj zaradi povečevanja produktivnosti tistih, ki delajo in dodatnega zaposlovanja tujcev.
Države, ki si jih naštel imajo še ogromen bazen ljudi za zaposliti pa tudi njihov nivo BDP na prebivalca je relativno zelo nizek in imajo še veliko prostora za povečanje produktivnosti, zato so njihove rasti večje.
Velik padec v Sloveniji pred 10 leti je bil predvsem zaradi izgube ene desetine delovnih mest (šiviljstvo, čevljarstvo, gradbeništvo, tudi ogromno delavcev z juga je takrat zapustilo Slovenijo.)
Ker so tovarne že stale in kupce smo že imeli, je bilo treba samo ponovno zaposliti vse ljudi in velika rast v zadnjih letih je nastala že zaradi tega, poleg tega pa je tudi res, da smo ves čas povečevali tudi produktivnost za več kot 2% na leto.

Predvsem brez panike, bi rekel vojak Švejk...
Ni vsaka stagnacija gospodarstva že nujno začetek globoke krize. Gospodarska aktivnost se res giblje ciklično, amplituda in frekvenca cikla pa sta lahko zelo različni.
www.faz.net/aktuell/...32608.html

[jurijjurij]
>Nemški BDP se je v letošnjem drugem četrtletju glede na prvo skrčil za 0,1 odstotka, so ravnokar sporočili z nemškega statističnega urada Destatis

Ideja (vseh?) ekonomistov je, da morajo države (in podjetja) vedno, konstantno, brez postanka povečevati BDP, proizvodnjo dobrin, izdelkov, storitev, pravzaprav vsega kar trošimo. Kdo bo pa vse to konzumiral? In čemu? Kdo bo počistil ves ta "drek", ki ostaja za to množično proizvodnjo?

To je zelo poenostavljeno gledanje, ki ne opisuje pravilno tega pojma.

Rast BDP pomeni v glavnem rast števila ljudi in rast njihove produktivnosti.

V tem je torej skrito opravljeno delo.
Ker populacija na zemlji raste, je jasno da se ta spremenljivka rasti povečuje. Zaradi večje izobraženosti in dodanega znanja pa se povečuje produktivnost.
Večina BDP je danes posledica storitev, ki si jih prebivalstvo izmenjuje.
Tudi čiščenje preteklih zablod ekonomsko gledano povečuje BDP, ker se za čiščenje opravi neko delo, razvijejo tehnologije ... Npr. za elektronske naprave in avtomobile je treba poskrbeti tudi za razgradnjo, ki potem doda nekaj BDP.

Skratka BDP lahko raste, ne da bi zaradi njega bistveno slabšali okolje, mogoče ga celo izboljšuje.
Če pogledaš Slovenijo, je bila pri nižjem BDP v 80 letih bolj onesnažena kot danes. Danes so reke nazaj dokaj čiste, Termoelektrarne imajo filtre, kar se lepo vidi na gozdovih, divja odlagališča so pod kontrolo ...