[Cividale]
Za dobrim konjem se vedno dviga prah in kot kaže je biti ambiciozen, uspesen, se dokazovati hud greh.
Povprečneži pač ne spreminjajo sveta. Je treba se veliko znanja, srčnosti, ambicij in dela dalec preko delovnega časa.
Najlepše je kritizirati vse v prek in to je recept, da se nic ne spremeni. In ce kdo hoče in je voljan narediti kaj ga je treba v kali zatreti v njegovi nameri.
Ni tako težko prepoznati, sposobne ljudi težko je sprejeti, da izstopajo iz povprečja in jim to priznati.
Že samo dejstvo, da so gospo kolegi postavili na celo stanovskega združenja govori, da ima spoštovanje in ugled v zelo zahtevni stroki. Ob bogatih izkušnjah, je to nedvomno dobra popotnica za tako odgovorno funkcijo kot je vodenje največje in najpomembnejše zdravstvene institucije v državi.

Končno glas razuma. Sodeč po nekaterih komentarjih, bi priporočal GKŽ, da poleg sanacije UKC med prvimi potezami okrepi oddelek za pshiatrijo, na katerm bodo zdravili slovensko zavist, pomanjkanja samozavesti in še kup temu podobnih bolezni. Neznosna mešanica cankarjanske majhnosti in zavrtosti ter vsega tistega, o čemer piše v Butalcih Fran Miličinski, je v deželi kranjski na trenutke res strašljiva.