Še enkrat je dokazana Maslowljeva hierarhija potreb, ki potrebe po pomembnosti hierarhično razvršča. Nižje razvrščena potreba je bolj osnovna in človekovo hotenje je, da prej zadovolji osnovne potrebe, šele potem so na vrsti višje potrebe.

Torej, prvo so fizične potrebe (po hrani, zdravju, spancu), drugo so potrebe po varnosti (zavetje, izogibanje nevarnim situacijam), tretje so potrebe po pripadnosti, četrto so potrebe po priznanosti in peto so potrebe po samoaktualizaciji. Kasneje je dodal še potrebe po znanju in razumevanju, po estetiki in transcedenciji.

Ljudje v času krize ljudje nimajo veliko potreb po cvetju, bolj pomembne so fizične potrebe in potrebe po varnosti.

Podobno je tudi s kulturo, kar pomeni, da v krizi ljudje nimajo velikih kulturnih potreb in plačevanje za nekaj kar je samoaktualizacija posameznika- kulturnika. Pomembne so potrebe po obstoju ali egzistencialne potrebe, torej, v krizi sta cvetje in kultura porinjena na stranski tir, ker se denar za te višje za življenje nepomembne potrebe, ne zapravlja.

Slovenci iz Prekmurja so hitro prešaltali na solato. Bodo pa še Kenijci na pšenico. Pa vegani na mleko. Mal se bo treba prilagajati, folk. Ne pa samo bentiti in filozofirati. Če bi dovolj zgodaj sprejeli ostre ukrepe, bi bila svetovna gospodarska škoda vsaj nekajkrat manjša. Kaže, da so potihnili kričači, kako naj se neha ustavitev gospodarstva. Problem je, ker ga nismo ustavili, ko je bil čas, sedaj se pa vedno bolj ustavlja samo od sebe.

Da. In Slovenija lahko hitro postane dokaj samooskrbna. Ker ima še vedno veliko kmetijskih površin. Samo zamenja se kultura. Problem je večji, če je grmičevje ali gozd. Zato so še kako smiselne subvencije za ohranjanje kulturne krajine in obdelane zemlje, ne pa za pridelavo. Pridelava je pogosto celo prevelika ali neustrezna. Če imaš rodovitno in obdelano zemljo, hitro poseješ ali posadiš, kar se lahko proda ali pa poješ sam.