Avtor.

Dokler je kapital vzvod za obvladovanje družbenih podstruktur, potem pač ne pričakujte hitrih in globokih sprememb, razen če niso generirane skozi revolucijo. Te pa so ponavadi v zgodovini še en kup drugega dreka naplavile, čeprav so si zadale žlahtne cilje. In družba je prvih 5 let po razsulu rasla, potem pa postopoma nazadovala, ker recept revolucije (elan, upanje) usahne po 5 do 7 letih.

Torej, rešitev? Ene praktično in generično izvedljive ne vidim, ampak le gradualistično spreminjanje in opozarjanje ter zapisaranje niš, ki jih lahko zlorabi kapital.

Treba je dosledno delati na uravnoteženju kapitala in človekovih pravic oz. človekovega dostojanstva.

Živimo v dobi, ko je marsikaj bolje kot nekoč. Nisem pesimist, le delati je treba na spremembah.

Resno ? Lol na ta komentar.
Ucbenik logicnih napak -argument iz avtoritete, mnozice, mesanje vzrokov in poledic ... Fuck no ... To na nivoju gimanzijca ni, ovi pa dr sociologije.

Moj oče me je naučil, da so strokovnjaki ljudje, ki vedo čedalje več o čedalje manj. To je sprejemljivo. Težava nastane, ko ti strokovnjaki, s svojega ozkega zornega kota, začno prepričevati populacijo v svoj prav. In to prof. dr. Rudi Klanjšek počne. »Kako naj žaba v ribniku pojasni žabi v vodnjaku, kako široko je nebo?« Ni moja misel, vendar sem pozabil avtorja.

Sprašujem se, zakaj moram, jaz bedak, ne smo vzdrževati intelektualne veličine, pač pa jih tudi učiti. Za začetek naj se dr. Klanjšek poduči, da neo-liberalizem ni nastal v 70-tih letih prejšnjega stoletja pač pa avgusta 1938 (Walter Lippmanann), kot srednja pot med prostim trgom in totalitarno diktaturo. Potem naj prebere knjigo The Ethics of Redistribution (1951) Bertrand de Jouvenel. In če hoče ostati aktivist naj to razjasni v disclaimerju.

To je nesprejemljivo, nujno je potrebno uvesti izjemno uspešne ukrepe, ki nas bodo popeljali nazaj v osemdeseta: par-nepar in nakup goriva samo z boni, prenehati z uvozom kavbojk, banan in kave, prepoved zasebnih podjetij, ipd.
Vsi enaki, vsi revni!