.... mi imamo superFURS, ki se zna ukvarjati samo s čezmejnimi delavci.

to ni stvar FURSa ampak EU, ki bi morala na tako pomembnih področjih zadeve poenotiti! ampak potem ne bi bilo bolj bančno prijaznih držav na tetritoriju EU in .... pa smo spet pri teoriji zarote.

Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1)

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva (EU) št. 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L št. 141 z dne 5. 6. 2015, str. 73; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2015/849).

ZAVEZANCI

(1) Ukrepe za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, določene v tem zakonu, pred oziroma pri sprejemanju, izročitvi, zamenjavi, hrambi, razpolaganju oziroma drugem ravnanju z denarjem ali drugim premoženjem in pri sklepanju poslovnih razmerij izvajajo:

1.banke, podružnice bank tretjih držav in bank držav članic, ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji oziroma so pooblaščene za neposredno opravljanje bančnih storitev v Republiki Sloveniji;
2.hranilnice;
3.plačilne institucije, plačilne institucije z opustitvijo ter plačilne institucije in plačilne institucije z opustitvijo držav članic, ki v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve in sisteme, ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji ali opravljajo plačilne storitve v Republiki Sloveniji prek zastopnika oziroma neposredno;
4.pošta, če opravlja storitve prenosa denarja (vplačila in izplačila) prek poštne nakaznice;
5.borznoposredniške družbe;
6.investicijski skladi, ki prodajajo svoje lastne enote v Republiki Sloveniji; če se investicijski sklad ne upravlja sam, se določba tega zakona, ki velja za zavezanca, uporablja za upravljavca tega sklada;
7.družbe za upravljanje in upravljavci alternativnih investicijskih skladov, ki opravljajo storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve iz zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, oziroma zakona, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov;
8.podružnice investicijskega podjetja države članice in podružnice investicijskega podjetja tretje države v Republiki Sloveniji;
9.podružnice družbe za upravljanje v Republiki Sloveniji, ki opravljajo storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve iz zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje;
10.podružnice upravljavca države članice in podružnice upravljavca alternativnega investicijskega sklada tretje države v Republiki Sloveniji, ki opravljajo storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve iz zakona, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov;
11.upravljavci vzajemnih pokojninskih skladov;
12.upravljavci premostitvenega sklada iz zakona, ki ureja premostitveno zavarovanje poklicnih in vrhunskih športnikov;
13.ustanovitelji in upravljavci pokojninskih družb;
14.zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v skupini življenjskih zavarovanj (v nadaljnjem besedilu: poslov življenjskega zavarovanja), podružnice zavarovalnic tretjih držav, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov življenjskega zavarovanja, in zavarovalnice držav članic, ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji oziroma so pooblaščene za neposredno opravljanje poslov življenjskega zavarovanja v Republiki Sloveniji;
15.izdajatelji elektronskega denarja, izdajatelji elektronskega denarja z opustitvijo, podružnice izdajateljev elektronskega denarja in izdajateljev elektronskega denarja z opustitvijo tretjih držav ter izdajatelji elektronskega denarja in izdajatelji elektronskega denarja z opustitvijo države članice, ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji oziroma so pooblaščeni za neposredno opravljanje storitev izdaje elektronskega denarja v Republiki Sloveniji;
16.menjalnice;
17.revizijske družbe in samostojni revizorji;
18.prireditelji in koncesionarji, ki prirejajo igre na srečo;
19.zastavljalnice;
20.pravne in fizične osebe, ki opravljajo posle v zvezi z dejavnostjo:
a)dajanja kreditov oziroma posojil, ki vključuje tudi potrošniške kredite, hipotekarne kredite, faktoring in financiranje komercialnih poslov, vključno s forfetiranjem,
b)finančnega zakupa (lizinga),
c)izdajanja in upravljanja drugih plačilnih sredstev (npr. menic in potovalnih čekov), pri čemer ne gre za plačilno storitev v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve in sisteme,
d)izdajanje in upravljanje virtualnih valut, vključno s storitvijo menjave virtualnih valut v običajne valute in obratno,
e)izdajanja garancij in drugih jamstev,
f)upravljanja naložb za tretje osebe in svetovanja v zvezi s tem ter upravljanja naložb Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja Slovenski državni holding,
g)oddajanja sefov,
h)posredovanja pri sklepanju kreditnih in posojilnih poslov, razen tistih pravnih in fizičnih oseb, pri katerih dejavnost posredništva ni glavna dejavnost in poslov ne sklepajo v imenu in za račun finančne ali kreditne institucije (kreditni posredniki v pomožni funkciji),
i)zavarovalnega zastopstva pri sklepanju pogodb o življenjskem zavarovanju,
j)zavarovalnega posredništva pri sklepanju pogodb o življenjskem zavarovanju,
k)računovodskih storitev,
l)storitev davčnega svetovanja,
m)podjetniških ali fiduciarnih storitev,
n)prometa plemenitih kovin in dragih kamnov ter izdelkov iz njih,
o)trgovanja z umetninami,
p)organiziranja ali izvajanja dražb ali
r)poslovanja z nepremičninami, kamor spadajo poslovanje z lastnimi nepremičninami, oddajanje ali obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin ter posredništvo v prometu z nepremičninami,
s)izvajanja ukrepov za krepitev stabilnosti bank v Republiki Sloveniji v skladu z zakonom, ki ureja ukrepe Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank.

(2) Ukrepi za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, določeni v tem zakonu, se v skladu z določbami III. poglavja tega zakona izvajajo tudi pri odvetnikih oziroma odvetnicah (v nadaljnjem besedilu: odvetnik), odvetniških družbah in notarjih oziroma notarkah (v nadaljnjem besedilu: notar), vendar le v obsegu, določenem v IV. poglavju tega zakona.

(3) Izraz zavezanec se v tem zakonu uporablja kot skupni pojem za zavezance oziroma zavezanke iz prvega in drugega odstavka tega člena.

(4) Kadar fizična oseba, ki izvaja dejavnost iz 17., 18., 20.k), 20.l), 20.m) ali 20.r) točke prvega odstavka tega člena ali dejavnost iz drugega odstavka tega člena, to dejavnost izvaja v okviru delovnega razmerja pri pravni osebi, samostojnem podjetniku posamezniku ali posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost, se naloge in obveznosti iz 12. člena tega zakona nanašajo na pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, in ne na fizično osebo.
www.pisrs.si/Pis.web...d=ZAKO7132

V.DIREKTIVA EU

www.consilium.europa...financing/

19.april 2018

OZADJE

Komisija je predlog predstavila julija 2016, po terorističnih napadih in škandalu, ki ga je povzročilo razkritje panamskih dokumentov. Predlog je del akcijskega načrta Komisije iz februarja 2016 za okrepitev boja proti financiranju terorizma. V predlogu je določena vrsta ukrepov za učinkovitejši boj proti financiranju terorizma in za večjo preglednost nad finančnimi transakcijami.

S peto direktivo o preprečevanju pranja denarja se bodo:

* povečale pristojnosti finančnoobveščevalnih enot v EU ter z vzpostavitvijo registrov dejanskega lastništva spodbujala večja preglednost o dejanskih lastnikih podjetij in trustov,
* preprečevala tveganja v zvezi z uporabo virtualnih valut za namene financiranje terorizma in omejila uporaba predplačniških kartic,
* izboljšali zaščitni ukrepi pri tokovih finančnih transakcij v tretje države z visokim tveganjem in iz njih,
* izboljšal dostop finančnoobveščevalnih enot do informacij, vključno s centraliziranimi registri bančnih računov, in
* zagotovili centralizirani nacionalni registri bančnih in plačilnih računov ali centralni sistemi za pridobivanje podatkov v vseh državah članicah.
ec.europa.eu/commiss...NT_18_3429
ec.europa.eu/home-af...ces_en.pdf

Kontakti za medije:
Christian WIGAND
Telefon
+32 2 296 22 53
E-naslov
Christian.WIGAND@ec.europa.eu
Melanie VOIN
Telefon
+ 32 2 295 86 59
E-naslov
melanie.voin@ec.europa.eu

SAJ NI RES, PA JE!

BANČNI SEFI POD LUPO INŠPEKTORJEV

Skrivni dokument EU: Začenjajo se vpogledi inšpektorjev v bančne sefe

Za letos Bruselj načrtuje uvedbo nove strategije pridobivanja informacij o t.i. črnem denarju. Inšpektorji bodo tako pooblaščeni za vpoglede v bančne sefe državljanov EU. Lastniki sefov bodo tako na dom dobili obvestilo, v katerem bo podana zahteva, da se v roku 14 dni zglasijo pri inšpektorju in mu omogočijo vpogled v sef. V nasprotnem primeru bodo inšpektorji sami naredili popis.

Evropski finančni komisar ob tem zatrjuje:« Pregledali bomo vsebine vseh sefov, saj je sum o črnem denarju velik. Tisti, ki nimajo ničesar za skrivati, jim ni potrebno skrbeti.«

V nadaljevanju članka je prav tako napisano, da bo pregled sefov opravljalo 1.000 posebno izurjenih inšpektorjev. Slednjim bo potrebno ob vpogledu tudi najverjetneje dokazati poreklo premoženja, ki se nahaja v bančnem sefu. EU bo »črni denar« prav tako namenil za reševanje evro valute, saj njeni uradniki sumijo, da je v bančnih sefih skritih več 100 milijard evrov »črnega« denarja. Banke znotraj EU pa naj bi bile že obveščene o tovrstnih postopkih.
Objavljeno: 9.aprila 2014
infiniteunknown.net/...sit-boxes/

Banda prekleta. Naslednji korak je vdiranje v domove in premetačine. UDBA je v primerjavi z njimi filantropsko društvo.

[rename]
> [ognjenorezilo]
> .... mi imamo superFURS, ki se zna ukvarjati samo s čezmejnimi delavci.

In branjevkami, ki prodajajo radič brez davčnih blagajn :-P

Ja medtem Avstrijci po kočah na mondenih smučiščih z lahkoto pišejo račun na listek.
A ni problem sistem problem so ljudje, ki pri nas gledajo kako goljufati državo medtem ko v razvitem svetu radi plačajo davke, ker vedo da je to super za skupno dobro države.

20 let nazaj te v Italiji ni spustil iz trgovine brez računa .... pa sapdajo med največje utajevalce davkov.

v Štokholmu morš pa prosit za račun, ker ga po defoltu vržejo u smeti. pa majo davke plačane.

kakršni ljudje, tak sistem in ne kakršen sistem, taki ljudje.

Ja ampak pri nas je v glavah veleumov da morajo ljudi imeri pod kontrolo, na špagi, da jih treba držati nazaj.
Red mora bit tudi če je slab in zakoni so zato da se jih krši. No en mali pol, ki ga dobijo ker se ne znajde plača.
V tujini so že ugotovili da represija ne dviga produktivnosti in učinkovitosti.

[Inside]
A ni problem sistem problem so ljudje, ki pri nas gledajo kako goljufati državo medtem ko v razvitem svetu radi plačajo davke, ker vedo da je to super za skupno dobro države.

Ja, še največji problem so pa tisti ljudje, ki so pri koritu z denarjem. Tisti, ki odločajo o (nesmotrni) porabi in tisti nad njimi, ki to dopuščajo, ki tega ne sankcionirajo ali bog ne daj pri tem celo sodelujejo. Na mikroravni so to vsi tisti, ki v JS pišejo naročilnice za to in ono, nabavniki ipd. Na srednji ravni so to vsi tisti, ki odločajo o razpisih, razpisnih pogojih in izbrancih na razpisih. In na vrhu vsi tisti, ki bi to leglo korupcije in klientelizma morali razhajkati, pa tega ne naredijo. Vodstva zavodov in javnih podjetij. In nad njimi tisti, ki ta (neučinkovita) vodstva postavljajo oz. jih ne nogirajo. In tako imamo sistem, ki je prestreljen s korupcijo in klientelizmom od samega državnega vrha pa vse do zadnjega nabavnika, ki naroča skret papir ali pa zaradi mene žilne opornice.

Idealen, skoraj šolski primer, kako ta sistem funkcionira v praksi, je naš UKC, ki je pod Vrhuncem dokončno postal smrdljiva kloaka. Na dnu smo imeli enega kurčevega jolbeta, ki je služil provizije za to, da je rihtal preskakovanje čakalnih vrst pri izbranih zdravnikih (ki so seveda pobrali levji delež podkupnine), na vrhu pa je bil seveda Vrhunec korupcije in klientelizma. Tip je mirno dopuščal svinjarije podrejenih (nabavnikov, nekaterih pokvarjenih zdravnikov - verjamem, da je velika večina njih poštenih in požrtvovalnih, da ne bo pomote - in tistih, ki so odločali o razpisih), za povrhu pa sam nastopal v reklami za Medicoengineering (jasno, da ne zastonj), ki je bil hkrati UKC-jev dobavitelj krepko pleplačane medicinske opreme in še dražjih servisov te opreme. Ko je zaradi vseh teh pizdarij počasi le prišel na muho kriminalistov, se seveda ni "čutil odgovornega" in ni nameraval odstopiti. In kaj je naredil svet UKC? Nič. Namesto, da bi Vrhunca nogiral, kar je pravzaprav med drugim njegova naloga (imenovanje oz. razrešitev direktorja), je to mirno dopuščal. Kar sploh ne čudi glede na to, kakšni liki so tam greli stolčke in vlekli lepe plače in sejnine. Se še kdo spomni tistega šupka Tomaža Glažarja, predsednika sveta UKC? Ko so hoteli na Vrhunčevo mesto inštalirati tistega klovna Baričiča, je Glažar na njegovo imenovanje vezal svoj odstop. Tisti Baričič je potem klatil take nebuloze, da seveda ni bil imenovan, Glažar pa seveda ni odstopil. Jebemti sistem, ampak baš ta Glažar, dokazano moralno sporen lik, je prevzel vodenje jeseniške bolnice od Poklukarja, ki je šel za direktorja UKC (sve je to jedan incestuozan krug, smo včasih rekli). Namesto, da bi tale Glažar čistil sekrete nekje tam, kjer ne bi mogel delati škode, ja prilezel še višje. In kaj je na vse skupaj poreklo MZ oz. Vlada, ki imenuje večino, 6 članov sveta UKC? Nič. Ergo, krivo je tudi ministrstvo. Kdo je nad ministrom? Predsednik vlade. Je kaj naredil? Ne. In tako pridemo do samega državnega vrha, kjer si stranke lepo delijo resorje, položaje, vplivne sfere... po načelu quid pro quo. Skratka, korupcija in klientelizem sta vgrajena v samo jedro sistema.

Samo za osvežitev spomina na dneve, ko sta (upam), korupcija in klientelizem v UKC dosegla Vrhunec: www.24ur.com/novice/...vstvu.html

Pa je UKC samo en primer, kako vse skupaj pri nas funkcionira. Se spomni kdo jebenega Brezovarja, ki je kršiteljem pravic delavcev za lep denar predaval o kršitvah pravic delavcev, medtem ko so ti ostajali brez plač, plačanih prispevkov in vsakršnih pravic? Ko je Inšpektorat za delo postal karikatura tega, kar bi naj bil? Koliko časa je bilo treba, da ga je pristojni minister končno postavil na cesto? 18 jebenih let!!! Ne pravim, da je s tem početjem pričel takoj, ko se je usedel na stolček glavnega inšpektorja za delo, čez noč pa tudi ni pričel. Vsekakor pa so se v njegovi eri dogajale najhujše kršitve delavskih pravic v SLO ever. On je direkten krivec za vse vegrade, esceteje in kar je še tega, tako rekoč sinonim za kršenje delovnopravne zakonodaje v SLO. Že zato bi moral zdavnaj leteti, pa ni. Le kaj je pristojnemu ministru preprečevalo, da ga ni že prej nogiral? Lahko samo ugibamo.

Navedel sem samo dva primera korupcije, klienzelizma in neučinkovitosti te države (politike) na celi črti. Kje so potem še avtoceste, bančne luknje, ajzenpon, preplačane makete (kot samo začetek tega, kar nas še čaka pri 2TDK), TEŠ6, 3RO (zasoljen račun je skoraj zagotovljen).... Ni da ni, preveč je tega, da bi lahko en navaden robi2107 vse to popisal. Vendar čisto dovolj, da gredo človeku lasje pokonci. Ali se morda potem lahko čudimo in obsojamo, ko Francelj proda drva, Micka pa jajca, brez računa? Ne, oba se vedeta racionalno, kot homo oeconomicusa. Zakaj neki bi onadva prijavljala zaslužek od na črno prodanih drv, jajc, whatever, in od tega zaslužka plačevala davek državi, da bo ta potem velik del tega denarja razfrčkala raznim svakom, zetom, prijateljem, younameit, ki se bodo potem bahali z vikendi, jahtami, plehom za 100 jurjev in kajvemčemše, če pa si onadva lahko za ta denar privoščita toplice pa novo leseno ograjo na balkonu pa po stotaka za vsakega vnuka, ko ima rojstni dan. In čisto prav imata.

Naj bo nekaj jasno: dokler država z našim denarjem dela kot svinja z mehom, je davčno utajevanje edino racionalno in celo samozaščitno ravnanje, vsak utajen euro pa koristna naložba. Žal imamo tax-payerji glede tega čedalje bolj omejene možnosti in kot kaže tudi hišne preiskave sredi noči niso več science fiction. Včeraj brskanje po bančnih računih, danes po bančnih sefih, jutri v spalnici pod modrocem. Policijsko-davčna diktatura. Zato danes še toliko bolj velja tisto staro, od pamtiveka veljavno reklo: lahko ti državo nateguješ, kolikor hočeš in moreš, pa je nikoli ne boš toliko, kot ona nateguje tebe.

Ti si v bistvu opisal, kako ljudje od malih do velikih rib sodelujejo v korupciji, utaji davkov, itd samo da se malim prikazujejo lesene ograje velikim pa pleh za 100k in ostali luksuz.

Drži tisto, da se ti po napredovanju na direktorski položaj zmeša, ker dobiš občutek nepremagljivosti in moči tako da vsak postane dovzeten na pohlep in korupcijo. Potem je samo odvisno koliko si uspešen v tem da si zagotovis varen položaj.

Najbolje da greš v Srbijo ali nekam kjer se še na lažji način pride do dodatnih evrov in obenem pizdis ter se čudiš zakaj isto delajo ljudje na visokih položajih, ter zakaj ni nobenega reda in noben organ ne deluje kot bi moral.

V urejenih državah dajo ljudem visoko plačo, zato ker vedo da bodo z njo odgovorno ravnali in obenem upoštevali državne zakone ter pravila obnašanja.

[Inside]
Najbolje da greš v Srbijo ali nekam kjer se še na lažji način pride do dodatnih evrov in obenem pizdis ter se čudiš zakaj isto delajo ljudje na visokih položajih, ter zakaj ni nobenega reda in noben organ ne deluje kot bi moral.

Zakaj bi hodil v Srbijo, če lahko korupcijo in nedelujočo državo gledam kar doma?

V urejenih državah dajo ljudem visoko plačo, zato ker vedo da bodo z njo odgovorno ravnali in obenem upoštevali državne zakone ter pravila obnašanja.

Pri nas pa je cel kup raje na minimalcu. Včasih je država dopuščala sitno šmuglanje kot socialni korektiv za vzdrževanje socialnega miru in da so lahko oblastniki šmuglali še bolj, v stilu "druže Tito, jesi krao, ali si i nama dao". Danes pa oblastniki kradejo bolj, kot kadarkoli, obenem pa tudi rajo privijajo bolj, kot kadarkoli. Z višino davkov in z nadzorom. Tega, kar imamo sedaj, nismo imeli še nikoli.

Ti si v bistvu opisal, kako ljudje od malih do velikih rib sodelujejo v korupciji, utaji davkov, itd,samo da se malim prikazujejo lesene ograje velikim pa pleh za 100k in ostali luksuz.

To se bere, kot da s(m)o vsi enako krivi za korupcijo. Ne, nismo. Kriva je oblast, kajti riba smrdi pri glavi. Davčna nedisciplina Franceljnov in Mick je samo posledica dejstva, da oblast z našim denarjem dela kot svinja z mehom. Da, namesto da bi bil uporabljen za delovanje države, čemur je namenjen, ponikne v tatinskih žepih. Ljudje seveda to vidijo in si mislijo: "ma koji qurac bom jaz plačeval davke." In še vedno trdim, da imajo prav. Naj najprej država poštima pri sebi, potem pa naj državljane jebe z navijanjem davkov in brskanjem po računih. Dejstvo, da naš denar izginja po zasebnih žepih, pomeni bodisi, da za naše davke od države dobimo premalo, ali pa bi lahko dobili to, kar dobimo, za manj denarja. Kakorkoli obrneš, je v našo škodo.

Sicer pa: državljani sami najbolje vemo, kaj bi počeli z našim denarjem, če bi nam ga država več pustila v naših žepih. Eni bi ga investirali recimo v balkonske ograje, drugi pa samoplačniškega zobarja, ker jim nedelujoča država ni sposobna zagotoviti javnega na zavarovanje. Ali pa recimo v samoplačniško zobno protezo, na katero se v javnem zdravstvu čaka 2 leti. Ali pa v kakšnega drugega specialista, na katerega se sicer čaka xxy dni. Ali pa v štunf za kasnejši dodatek k penziji, ker so te čedalje slabše. Skratka, v storitve, ki jih plačujemo in bi nam jih država morala zagotavljati na ustrezni ravni, pa nam jilh ne.