Kaže, da za podjetnike, zasebno gospodarstvo in naše delavce ne bo bolje, postali smo sužnji, ki delamo za zaposlene v javnem sektorju, ki se obnašajo kot lastniki, postali so graščaki. Današnja slovenska družba je sužnjelastniška družba z brezpravnim zasebnim gospodarstvom, ki več kot pol leta dela za javni sektor.

Sicer, o tem je pred 100 let pisal Lenin..."V sužnjeposestniški družbi je suženj popolnoma brezpraven, sužnja niti ne priznavajo za človeka; v tlačanski družbi pa je kmet-tlačan privezan k zemlji. Osnovna značilnost tlačanstva je ta, da so kmetje (in takrat so bili kmetje v večini, ker so bila mesta zelo slabo razvita) bili privezani k zemlji, da so delali tlako – od tod izvira tudi beseda – tlačanstvo. Kmet je delal določeno število dni zase na tistem kosu zemljišča, ki mu ga je prepustil graščak, druge dni pa je kmet-tlačan delal tlako za svojega gospoda. Bistvo razredne družbe je ostalo; družba je še naprej slonela na razrednem izkoriščanju. Polnopravni so bili lahko samo graščaki, kmetje-tlačani pa so bili brezpravni"

Rad bi se pritožil.

Tam nekje leta 2004 sem napisal komentar s tem naslovom, ukradenem od prevoda filma As good as it gets

Bolje ne bo nikoli g.co/kgs/6srMBL


...pa mi Frankl ni dovolil objave in popravil v "ne vem vec kaj".

Je mentorsko rekel, da moram ljudem vedno pustiti upanje.

Kam smo prišli...

[Gustl]
Rad bi se pritožil.

Tam nekje leta 2004 sem napisal komentar s tem naslovom, ukradenem od prevoda filma As good as it gets

Bolje ne bo nikoli g.co/kgs/6srMBL


...pa mi Frankl ni dovolil objave in popravil v "ne vem vec kaj".

Je mentorsko rekel, da moram ljudem vedno pustiti upanje.

Kam smo prišli...

Kaže, da nisi bral Edijev "Politični sistem socialističnega samoupravljanja". Lepo je napisal, da "Sreče človeku ne more dati niti država niti sistem niti politična stranka. Srečo si lahko človek ustvari samo sam" Eni so po letu 1991 knjigo dobro naštudirali in si srečo ustvarjajo sami. Kradejo, lažejo, ropajo, ponarejajo, v političnem pluralizmu usklajujejo interese po svojih potrebah, posebej po državnih podjetjih...Vse to jim je omogočil Naš Marjan!

[FIN-311684]
Kaže, da za podjetnike, zasebno gospodarstvo in naše delavce ne bo bolje, postali smo sužnji, ki delamo za zaposlene v javnem sektorju, ki se obnašajo kot lastniki, postali so graščaki. Današnja slovenska družba je sužnjelastniška družba z brezpravnim zasebnim gospodarstvom, ki več kot pol leta dela za javni sektor.

Sicer, o tem je pred 100 let pisal Lenin..."V sužnjeposestniški družbi je suženj popolnoma brezpraven, sužnja niti ne priznavajo za človeka; v tlačanski družbi pa je kmet-tlačan privezan k zemlji. Osnovna značilnost tlačanstva je ta, da so kmetje (in takrat so bili kmetje v večini, ker so bila mesta zelo slabo razvita) bili privezani k zemlji, da so delali tlako – od tod izvira tudi beseda – tlačanstvo. Kmet je delal določeno število dni zase na tistem kosu zemljišča, ki mu ga je prepustil graščak, druge dni pa je kmet-tlačan delal tlako za svojega gospoda. Bistvo razredne družbe je ostalo; družba je še naprej slonela na razrednem izkoriščanju. Polnopravni so bili lahko samo graščaki, kmetje-tlačani pa so bili brezpravni"

Bravo! Si na pravi poti. Tlaka je bila samo plačilo najema zemlje. Bolj poznana je desetina, za katero se Gubec boril. Danes, ko ti desetina ostane, pa smo na Gubca vsi pozabili. No ja, kazen za upor je strašna. Razčetverijo te!

Odličen članek, ne samo da bolje ne bo nikoli, ampak bi nova kriza tipa tiste iz 2008 razgalila ravno to, da slabše še ni bilo nikoli.

Leta 2004 je Frankl še verjel, da gremo Švici naproti. Danes je že precej bolj realističen. :)

[FIN-505995]
> [FIN-311684]
> Kaže, da za podjetnike, zasebno gospodarstvo in naše delavce ne bo bolje, postali smo sužnji, ki delamo za zaposlene v javnem sektorju, ki se obnašajo kot lastniki, postali so graščaki. Današnja slovenska družba je sužnjelastniška družba z brezpravnim zasebnim gospodarstvom, ki več kot pol leta dela za javni sektor.
>
> Sicer, o tem je pred 100 let pisal Lenin..."V sužnjeposestniški družbi je suženj popolnoma brezpraven, sužnja niti ne priznavajo za človeka; v tlačanski družbi pa je kmet-tlačan privezan k zemlji. Osnovna značilnost tlačanstva je ta, da so kmetje (in takrat so bili kmetje v večini, ker so bila mesta zelo slabo razvita) bili privezani k zemlji, da so delali tlako – od tod izvira tudi beseda – tlačanstvo. Kmet je delal določeno število dni zase na tistem kosu zemljišča, ki mu ga je prepustil graščak, druge dni pa je kmet-tlačan delal tlako za svojega gospoda. Bistvo razredne družbe je ostalo; družba je še naprej slonela na razrednem izkoriščanju. Polnopravni so bili lahko samo graščaki, kmetje-tlačani pa so bili brezpravni"


Bravo! Si na pravi poti. Tlaka je bila samo plačilo najema zemlje. Bolj poznana je desetina, za katero se Gubec boril. Danes, ko ti desetina ostane, pa smo na Gubca vsi pozabili. No ja, kazen za upor je strašna. Razčetverijo te!

Bine Kordež pravkar na Damijanovem blogu filozofira o davkih in prispevkih z željo, da dokaže, da so davki in prispevki nizki. Da bi mu lažje uspelo preprosto prispevke za pokojninsko zavarovanje prezre, jih ne všteva v davke in prispevke, češ, da je to naše varčevanje!!!??? In smo na tvoji desetini, torej delu prihodka, ki so ga plačali kmetje za tedanjo srednjeveško policijo, vojsko, sodstvo, javno upravo, kralja, cesarja...Po Kordeževih izračunih mi danes plačamo veliko manj, le 5 % prihodkov posameznika...Ja, vse piše črno na belem damijan.org/2019/12/...more-64892

bravo

[FIN-311684]
> [FIN-505995]
> > [FIN-311684]
> > Kaže, da za podjetnike, zasebno gospodarstvo in naše delavce ne bo bolje, postali smo sužnji, ki delamo za zaposlene v javnem sektorju, ki se obnašajo kot lastniki, postali so graščaki. Današnja slovenska družba je sužnjelastniška družba z brezpravnim zasebnim gospodarstvom, ki več kot pol leta dela za javni sektor.
> >
> > Sicer, o tem je pred 100 let pisal Lenin..."V sužnjeposestniški družbi je suženj popolnoma brezpraven, sužnja niti ne priznavajo za človeka; v tlačanski družbi pa je kmet-tlačan privezan k zemlji. Osnovna značilnost tlačanstva je ta, da so kmetje (in takrat so bili kmetje v večini, ker so bila mesta zelo slabo razvita) bili privezani k zemlji, da so delali tlako – od tod izvira tudi beseda – tlačanstvo. Kmet je delal določeno število dni zase na tistem kosu zemljišča, ki mu ga je prepustil graščak, druge dni pa je kmet-tlačan delal tlako za svojega gospoda. Bistvo razredne družbe je ostalo; družba je še naprej slonela na razrednem izkoriščanju. Polnopravni so bili lahko samo graščaki, kmetje-tlačani pa so bili brezpravni"
>
>
> Bravo! Si na pravi poti. Tlaka je bila samo plačilo najema zemlje. Bolj poznana je desetina, za katero se Gubec boril. Danes, ko ti desetina ostane, pa smo na Gubca vsi pozabili. No ja, kazen za upor je strašna. Razčetverijo te!

Bine Kordež pravkar na Damijanovem blogu filozofira o davkih in prispevkih z željo, da dokaže, da so davki in prispevki nizki. Da bi mu lažje uspelo preprosto prispevke za pokojninsko zavarovanje prezre, jih ne všteva v davke in prispevke, češ, da je to naše varčevanje!!!??? In smo na tvoji desetini, torej delu prihodka, ki so ga plačali kmetje za tedanjo srednjeveško policijo, vojsko, sodstvo, javno upravo, kralja, cesarja...Po Kordeževih izračunih mi danes plačamo veliko manj, le 5 % prihodkov posameznika...Ja, vse piše črno na belem damijan.org/2019/12/...more-64892

Z izbiro metodologije, lahko dokažemo karkoli.
Ali je izhodišče bruto plača ali bruto bruto plača?
Ali upoštevamo samo plačo ali pa tudi druge prejemke zaposlenih?
Ali so samo davki in prispevki iz dela, ali pa tudi drugi davki (potrošnja, DDV in Trošarine, NUSZ)?
Kako upoštevamo t.i. davke iz kapitala, ki jih plačujejo pravne osebe, vendar na koncu pokrivajo fizične osebe?
Kako se obravnavajo takse za izdajo dokumentov, za uporabo cest, sodnih postopkov itd.?
Kako se obravnavajo kazni, katerih edini namen je zbiranje sredstev za državno potrošnjo?
Kako se obravnavajo kapitalski dobički, ali je kapitalska izguba priznana in odbitna postavka?
Ali so čakalne vrste v zdravstvu prikriti dolg zavarovalnice in s tem države?
Kako se obravnava državni dolg vključno s poroštvi in dolg organizacij pod njeno kontrolo? Je to investicija, ki se bo sama od sebe povrnila, ali je to potrošnja?
Kako obravnavamo sodne postopke v katerih je tožena država in so potencialno dolg države.
Kako obravnavati zgrešene investicije v infrastrukturo ali pa odložene prepotrebne investicije v infrastrukturo?
Kako obravnavati stroške izobraževanja tistih, ki se izselijo in ne bodo več plačevali davkov v državi?
Verjetno bi se našlo še marsikaj.
Prispevke za pokojnino bi priznaval kot varčevanje, če bi bil to sklad z realnim premoženjem. Ker pa je to Ponzijeva shema z neko splošno obljubo v prihodnosti, ki se tudi stalno spreminja in jo je možno celo ukiniti, potem ta argument ne velja.
Tudi Kordež priznava, da bi bilo ob upoštevanju vseh davkov in njihovo težo v proračunu, obdavčitev skorajda linearna. Zato, da izumi neko progresijo nato pripelje še socialne izdatke države: pomoči, dodatke za otroke, znižanja plačila vrtcev, domov za ostarele, omejitve pokojnin.
Celoten sistem je ne-transparenten in omogoča takšne in drugačne zlorabe. Zadnja javna objava zakoncev, ki sta izračunala, da jim več ostane, če ne delata pove vse.
Sam bi pri davčni obremenitvi izhajal iz velikosti proračuna v BDP, povečal bi ga za ocenjeno izgubo pokojninskega zavarovanja povsod tam, kjer to ni kapitalski sklad, ter prištel še ves bodoči minus zdravstvenega zavarovanja (od čakalnih vrst ter ocenjenih bodočih pravic). Če bi hotel vse to primerjati z desetino bi moral upoštevati še izdatke za osnovno šolo po vzoru Marije Terezije.
Priznavam, da je bila včasih desetina, danes pa desetina ostane, precej pesniški izraz in ne trditev. Ostajam pa na stališču, da bi morali z ustavno določbo definirati maksimalen delež davkov v BDP, ki bi lahko znašal med 15 in 20%. Ob takem proračunu, bi se tudi bistveno zmanjašala korupcija, nepotizem, predvsem pa podeljevanje novih in novih pravic. Pocenili bi tudi zbiranje davkov, saj bi tak delež lahko v celoti pobrali z davki na potrošnjo.