Dobro in jasno napisano! Ne glede na to pa Matjaž Han, kakor tudi mnogi drugi politiki, tega ne bo razumel.

Nujno je uvesti se davek na nepremicnine. Da bo penzioniste zeblo pod mostom, ne v lastni hisi. Pec ne bo vec potrebna. Mi se zgledujemo po razvitem svetu. In premalo je nevladnih organizacij. Premalo zaposlenih v nevladnih organizacijah. Mi se primerjamo z razvitim svetom.

Smešno to kresanje mnenj na Financah...
www.finance.si/89550...u?src=rec4

312 000 ljudi je direktno in indirektno prisesanih na javni denar in to je odgovor zakaj je večina zaposlenih v gospodarstvu na 700 eur drugače ne more biti potem pa se še legalno krade in kso bo obubožano državo živel kot delavci na 700 eur in upokojenci na 500 eur za 40 let delovne dobe in to je Zlovenija

[slovenecnb1]
312 000 ljudi je direktno in indirektno prisesanih na javni denar in to je odgovor zakaj je večina zaposlenih v gospodarstvu na 700 eur drugače ne more biti potem pa se še legalno krade in kso bo obubožano državo živel kot delavci na 700 eur in upokojenci na 500 eur za 40 let delovne dobe in to je Zlovenija

Kam odteka denar kreditno nesposobnih delavcev zaposlenih v gospodarstvu oz. tistih na minimalni plači ali z nizkimi plačami? Med drugim bogato plačanim štrukljevim učotom. Slovenija je država v kateri učitelji imajo veliko višje plače kot v državah EU s primerljivim BDP.

Pravkar objavljeni rezultati "PISA 2018" www.oecd-ilibrary.or...5e1cd9d-fr kažejo na solidno znanje naših šolarjev pa vendar veliko slabše od estonskih in poljskih šolarjev, ki jih glede na rezultate poučujejo visoko motivirani učitelji s plačami, ki sploh niso primerljive s plačami slovenskih nemotiviranih poštrukljenih učotov, ki sodijo med najvišje v EU.

Torej, avtorica članka meni, da banke pri posojanju denarja ne zanima, kdo jih bo vrnil in predpostavlja, da banke niso sposobne oceniti kreditne sposobnosti kreditojemalcev. So pa za to po njenem usposobljeni birokrati na Banki Slovenije z Vasletom na čelu, ki, če se navzamem malo negativnosti avtorice, sami očitno utajujejo davke, negospodarno oddajajo stanovanja na Dunaju in si podeljujejo ultra poceni kredite.
Tako razmišljanje je zelo podcenjevalno, saj banko vedno v prvi meri zanima če bo kreditojemalec sposoben vrniti kredit. Glede na to, da je neplačil bilo malo tudi v času največje krize, menim da znajo banke zelo dobro presoditi, komu lahko posodijo denar in komu ne.

Na drugem mestu ima avtorica članka zelo podcenjevalno mnenje o slovencih in njihovem zadloževanju. Kljub splošnemu prepričanju slovenci veljajo za zelo varčen narod, ki je v povprečju precej nenaklonjen zadolževanju. To kažejo tudi podatki o zadloženosti, če se primerjajo z drugimi državami. Je vaš kolega napisal članek z merodajnimi podatki, povezavo sem dodal v prejšnjem komentarju.

Zadolženost se meri v odnosu do BDP in glede na to, da je recimo na Danskem neto plača trikrat višja, to pomeni tudi da je povprečni dolg neprimerno višji.

Kar se tiče nizkih plač, se strinjam, je to problem države in ne BS, vendar pa je dejstvo, da vsako manjše podjetje daje del zaslužka velikokrat "na roko", mali podjetniki (ki jih je v Sloveniji veliko) si večinoma plačujejo minimalne prispevke, veliko ljudi ima tudi popoldanske s.p.-je ali pa delajo kaj na črno. Tudi odvisno, v kateri regiji živijo ljudje. Skratka slika ni tako črna, kot se želi prikazati. Zakaj pa prihaja do skrivanja, je pa spet vprašanje za državo in njeno davčno politiko.

Skratka, ga.Simona, vaše pisanje v zadnjem času bolj sodi v Slovenske Novice, kot pa v Finance. Vse bolj na pamet s senzacionalističnimi naslovi. Ukrepi Banke Slovenije nimajo veliko zveze z realnostjo, pa če to želite dojeti, ali ne.

to je pluralna uredniška politika..lahko, da je včasih za koga smešna ali pa moteča, ampak po mojem je bolje, da neka pluralnost je..se pač ne strinjava s pahorjem tokrat... strinjanje ni nujen pogoj za objavo... ampak to smo dali že stokrat skozi, tako da... LPS

Pišete, da smo slovenci tvegane in neracionalne živali...in to je vaš odgovor? Pluralnost...? Očitno je še hujše, kot sem mislil.
Članek je zavajujoč, brez konktetnih oz. pravih argumentov, na pamet. In vaš odgovor je pluralnost. No comment. Predam se.

glede na to, kolikšen je bil delež slabih kreditov v bankah pri podjetjih, in glede na to, koliko smo morali dokap banke, so banke dokazano zelo slabo presojale, komu naj posodijo denar..to ni mnenje, to je dejstvo..
banke služijo z visokimi obrestmi in z dajanjem kreditov, z nedajanjem kreditov pač ne...
kaj se ob presežnem kreditiranju in denarju zgodi s cenami nepremičnin in kaj se potem zgodi v krizi - tako s krediti, kot s cenami nepremičnin , kot z bankami in z ljudmi, smo videli..
kaj se zgodi, če centralna banka ne ukrepa, smo tudi videli..ni razumno, da se ne bi nič naučili ...

nizka zadolženost Slovencev ne kaže na njihovo preudarnost in nizko raven prevzemanja tveganj, bitcoin, ali pa nekdaj catch the cash, ali pa, kakšen problem je bil Orion, kaže na visoko prevzemanje tveganj med Slovenci... nizka uradna zadolženost, kaže na to, da nimajo denarja ne potenciala...

glede na to, kako drugače razumeva stvari, nadaljevanje nima smisla; vam pa seveda želim veliko poslovnega uspeha,je tak čas leta, LPS

Vprašanje ni, zakaj Slovenci ne morejo več dobivati posojil. Vprašanje in sistemsko tveganje je, kako so jih lahko dobivali doslej.

Koncno. Sedaj pa ste obrnili plosco. Saj za to ni treba teh podatkov ki so grozljivi in so prisli ven (40% kreditov mimo pravil).

Jasno je da tak standard kot ga gledamo ne more biti "ogranski". V bistvu to opazis najbolje tako, ce imas razmeroma visoke prihodke, poskusis racionalno ziveti, pa vidis, da si vsi privoscijo vec od tebe.

Ljudje so to ponavadi racionalizirali z neutemeljenimi pojasnili, da "ljudje vendarle imajo denar" pa "na crno se sluzi". Ja, nekaj je tega. V glavnem pa gre za kreditiranje in absolutno pretirano zivljenje na kredit.

To vidis sele ko se za 11 EUR cenejso vinjeto vijejo vrste ljudi. Ki imajo vsi po vrsti avto. Na kredit?

[simona2]

kaj se zgodi, če centralna banka ne ukrepa, smo tudi videli..ni razumno, da se ne bi nič naučili ...

Priznam, BS mi je zoprna, zoprni so mi Gaspari, Kranjec in Jazbec, ki so veliko škode naredili, kljub temu se mi zdijo sedanje omejitve kreditiranja smiselne. Osebno kreditov nimam, moje podjetje dolgov nima, za črni petek nisem zapravil nič, čudim se pa kako se nekdo lahko zadolži, vsaj po mojem mnenju, izven svojih zmožnosti, ne upoštevajoč, da se položaj spremeni npr. dobi odpoved.

Z druge strani ukrep BS deluje hinavsko in javnosektorsko parazitsko pokvarjeno, ker hkrati ne prepove zadolževanje države z zahtevo, da se javni dolg države v višini zelo dobrih 30 milijard v 20. letih zmanjša na nič milijard. Kako? Prvič, lahko zmanjšamo letno maso za plače v javnem sektorju za 1,5 milijard, drugič, lahko prodamo državna podjetja (železnico, dars, telekom, elektrarne, nuklearko, petrol...) za 20 milijard in zmanjšamo letno maso za plače v javnem sektorju le za mizernih 500 milijonov...

Če te torej prav razumem, je tvoja poanta ta, da bi morale banke upoštevati še zaslužek na črno? In kako naj to banke upoštevajo? Pri zakonodaji, ki preprečuje rubež na minimalno plačo, boš takega tipa kako potem rubil, ko ne bo več mogel/hotel plačevati? Recimo potrošniškega kredita za 15 let?

In če so banke do sedaj tako super opravljale svoje delo pri ocenjevanju tveganja, zakaj smo potem morali vanje zmetati 5 milijard EUR, da smo jih rešili?

In kako to, da ene banke poročajo o 15%, druge pa o 50% upadu kreditiranja?

In Simona ima povsem prav, ko pravi, da so zadeve neprimerljive z Danci, Nizozemci. Nizozemec lahko neha kupovati vse, razen poceni hrane, pa lahko razmeroma hitro odplača zadeve. Slovenec s tako plačo kot jo ima, bistveno težje prav veliko zmanjša.

Danci in Nizozemci imajo tudi bolj odprto gospodarstvo, ki uživa bistveno višje zaupanje kapitala. Zato ko pride kriza, tam vseeno ne bo denar izginil. Slovenijo, Balkan itd. dajo v drugo kategorijo, in lahko z danes na jutri ostanemo brez podpore kapitala. Konec koncev imajo tam ogromno lastnega kapitala.

Danska ima manj kot 6 milijonov prebivalcev. Eden izmed njihovih penzijskih skaldov upravlja več kot 100 milijard EUR. Koliko ga upravljajo naši? Malo po spominu pišem, je povprečen znesek, ki ga imamo v drugem stebru cca. 4.000 EUR. Še največ denarja imamo na bankah, kjer zanj ne dobimo prav veliko obresti in torej izgubljamo denar.Simona je dobro napisala, da imamo denar predvsem v nepremičninah. Ko je kriza je problem likvidnosti. In takrat tvoja super dober nepremičnina, tvoja varna naložba za starost prav veliko ni vredna. Je lahko tudi 50% manj vredna, kot je bila pred krizo.

Je pa nekaj res, kar Simona ni izpostavila. In kar si izpostavil sam. Glede dela na črno. Slovenci raje opravimo kar nekaj dela na črno, ker vidimo da politika z njim slabo opravlja, ker si država vzame preprosto preveč za to kar nam nudi. Tega problema pa ne moremo reševati preko kreditiranja, ampak preko tega, da se izboljša upravljanje z denarjem, ki ga država pobere preko davkov. Da se poveča zaupanje ljudi v sistem (sedaj ga pač ni in še pada). Ravno berem, da ima Premogovnik Velenje skoraj 20 milijonov EUR izgube in da spet pričakujejo, da ga bo reševala država. Zakaj že? Pa Novo Adrio naj davkoplačevalci plačamo. Pa predor Karavanke naj naredimo za 30 milijonov EUR dražje kot Avstrijci. Pa v vukojebine s nekaj tisoč prebivalci naj zgradimo hitre ceste. Pa take razpise imamo za zdravstvo, da ponudniki zdravil NE SMEJO ponuditi popustov. WTF? In vse te norije stanejo. Zaradi njih imamo visoke davke. Če bi podjetnikom pustili, da v miru delajo, pod nekimi predvidljivimi pogoji, za neke normalne davke, bi bile tudi uradne plače teh ljudi višje. Ampak pri nas je vse napisano samo za reveže. In zato je najbolje biti v Sloveniji revež. In Banka Slovenije samo pravi, da pač formalnim revežem se ne posoja, ker je to preveliko tveganje. Nedelujoče stanovanjske politike in birokratskih ovir pač ne moremo reševati s krediti. Nizkih penzij in odsotnost drugega ter tretjega stebra ne moremo reševati s stanovanjskimi krediti za upokojence. Zato prosim malo več racionalnosti in logike.

p.s. Pluralnost mnenj v mediju je samo pohvalna. Mene tale Pohar sicer moti, ker je en tipičen profesor, ki redkokdaj napiše kaj pametnega. Rade volje pa preberem recimo komentar Tadeja Kotnika in še koga.

[sopranos]
Če te torej prav razumem, je tvoja poanta ta, da bi morale banke upoštevati še zaslužek na črno? In kako naj to banke upoštevajo? Pri zakonodaji, ki preprečuje rubež na minimalno plačo, boš takega tipa kako potem rubil, ko ne bo več mogel/hotel plačevati? Recimo potrošniškega kredita za 15 let?

Prosim, če mi napišeš kje sem to zapisal? Žaljivo pa je, da se o slovencih piše, da so nekakšne neuranovešene živali, ki jih je potrebno dresirati...sploh ne vem, kako si nekdo upa napisati nekaj takega v takšnem časopisu, kot so Finance. Delo na črno sem izpostavil zato, ker je v članku zapisano, kot da je 3/4 slovencev na kruhu in vodi.

In če so banke do sedaj tako super opravljale svoje delo pri ocenjevanju tveganja, zakaj smo potem morali vanje zmetati 5 milijard EUR, da smo jih rešili?

Tukaj bluzita oba s Simono. Katere banke so odobravale kredite in katere so potrebovale dokapitalizacijo? Le državne banke. Državne banke je politika dojemala kot bankomat in rezultat je bil, tak kot je bil. Poleg tega pa je tukaj govora o 50, 100 milijonskih kreditih, ne pa o Janezovih 5.000 EUR, s katerimi si bo kupil 10 let star avto...gre za dva popolnoma različna svetova.

In kako to, da ene banke poročajo o 15%, druge pa o 50% upadu kreditiranja?

Sem ti že pred časom zapisal, da bo upad kreditiranja 50%, pa si mi odgovoril, da si izmišljujem. Jasno bo čez dva, tri mesece in upad bo v povprečju med 40% in 50%.

In Simona ima povsem prav, ko pravi, da so zadeve neprimerljive z Danci, Nizozemci. Nizozemec lahko neha kupovati vse, razen poceni hrane, pa lahko razmeroma hitro odplača zadeve. Slovenec s tako plačo kot jo ima, bistveno težje prav veliko zmanjša.

Danci in Nizozemci imajo tudi bolj odprto gospodarstvo, ki uživa bistveno višje zaupanje kapitala. Zato ko pride kriza, tam vseeno ne bo denar izginil. Slovenijo, Balkan itd. dajo v drugo kategorijo, in lahko z danes na jutri ostanemo brez podpore kapitala. Konec koncev imajo tam ogromno lastnega kapitala.

Danska ima manj kot 6 milijonov prebivalcev. Eden izmed njihovih penzijskih skaldov upravlja več kot 100 milijard EUR. Koliko ga upravljajo naši? Malo po spominu pišem, je povprečen znesek, ki ga imamo v drugem stebru cca. 4.000 EUR. Še največ denarja imamo na bankah, kjer zanj ne dobimo prav veliko obresti in torej izgubljamo denar.Simona je dobro napisala, da imamo denar predvsem v nepremičninah. Ko je kriza je problem likvidnosti. In takrat tvoja super dober nepremičnina, tvoja varna naložba za starost prav veliko ni vredna. Je lahko tudi 50% manj vredna, kot je bila pred krizo.

Spet navadno nakladanje. Če je nekdo zadložen za 120% BDP in drugi za 30% BDP, bo kdo lažje pokril dolgove? Če gre za 120% zadolžitev ob še višjem BDP, to pomeni tudi precej višje kredite, a se ti ne zdi? Večina ljudi je v Sloveniji sicer nadpovprečno varčnih in se ne zadolžuje brezglavo. Kdor meni nasprotno, je očitno sam na strani tistih, ki trošijo preveč. Pa ne bi sedaj o nekih Orionih. Nenazadnje imajo slovenci na bankah 20mld EUR prihrankov.

Je pa nekaj res, kar Simona ni izpostavila. In kar si izpostavil sam. Glede dela na črno. Slovenci raje opravimo kar nekaj dela na črno, ker vidimo da politika z njim slabo opravlja, ker si država vzame preprosto preveč za to kar nam nudi. Tega problema pa ne moremo reševati preko kreditiranja, ampak preko tega, da se izboljša upravljanje z denarjem, ki ga država pobere preko davkov. Da se poveča zaupanje ljudi v sistem (sedaj ga pač ni in še pada). Ravno berem, da ima Premogovnik Velenje skoraj 20 milijonov EUR izgube in da spet pričakujejo, da ga bo reševala država. Zakaj že? Pa Novo Adrio naj davkoplačevalci plačamo. Pa predor Karavanke naj naredimo za 30 milijonov EUR dražje kot Avstrijci. Pa v vukojebine s nekaj tisoč prebivalci naj zgradimo hitre ceste. Pa take razpise imamo za zdravstvo, da ponudniki zdravil NE SMEJO ponuditi popustov. WTF? In vse te norije stanejo. Zaradi njih imamo visoke davke. Če bi podjetnikom pustili, da v miru delajo, pod nekimi predvidljivimi pogoji, za neke normalne davke, bi bile tudi uradne plače teh ljudi višje. Ampak pri nas je vse napisano samo za reveže. In zato je najbolje biti v Sloveniji revež. In Banka Slovenije samo pravi, da pač formalnim revežem se ne posoja, ker je to preveliko tveganje. Nedelujoče stanovanjske politike in birokratskih ovir pač ne moremo reševati s krediti. Nizkih penzij in odsotnost drugega ter tretjega stebra ne moremo reševati s stanovanjskimi krediti za upokojence. Zato prosim malo več racionalnosti in logike.

No, tukaj se strinjava. Ampak kakor raja voli, tako ima.

p.s. Pluralnost mnenj v mediju je samo pohvalna. Mene tale Pohar sicer moti, ker je en tipičen profesor, ki redkokdaj napiše kaj pametnega. Rade volje pa preberem recimo komentar Tadeja Kotnika in še koga.

Torej, če prav razumem, so ti všeč senzacionalni članki z zavajujočimi argumenti (oziroma avtorica očitno živi v prepričanju, da ima dobre argumente), ko pa en profesor predstavi svoj pogled z argumenti in konkretnimi številkami, te pa moti.

No comment. Vse povedano. In ker vem, da ne znaš odnehat, že vnaprej sporočam da tukaj debato zaključujem. Glede na zapisano iz tvoje strani in strani avtorice članka menim, da nimata razčiščenih osnovnih pojmov.

Kakšen delež slabih kreditov so povzročili veliki, koliko pa mali kreditojemalcu s katerimi se zdaj ukvarja banka Slovenije?

[Gregor1976]
Glede na to, da je neplačil bilo malo tudi v času največje krize, menim da znajo banke zelo dobro presoditi, komu lahko posodijo denar in komu ne.

Ja, banke to ynajo zelo dobro presoditi, zato pa so skopale ogromno luknjo v zadnji krizi. In ne, nikoli nista dve zaporedni krizi enaki. Ravno zato ker je zadnjic bila tajkunizacija vir luknje, so tiste pomanjkljivosti v glavnem odpravljene, in tam ni vec moznosti za debelo sluzenje. Zato je bilo pricakovano da se bodo vrgle v posojila fizicnim osebam.

Na drugem mestu ima avtorica članka zelo podcenjevalno mnenje o slovencih in njihovem zadloževanju. Kljub splošnemu prepričanju slovenci veljajo za zelo varčen narod, ki je v povprečju precej nenaklonjen zadolževanju.

Povprecje ima smisel samo ce je distribucija gaussova. Ni treba da povprecen slovenec ne vrne kredita, dovolj je, da ga ne vrne majhen del tistih, ki se brezglavo zadolzujejo.

In nalasc ste ignorirali dejstvo, ki ga je, hvalabogu, avtorica lepo izpostavila: kreditni rizik nastaja tudi zaradi tega, ker so zavarovanja tule lahko hitro fantomska, tako kot pri tajkunih: ker gre za a) nepremicnine, ki so v veliki meri edino bivalisce in b) avte ki depreciirajo hitreje kot clovek odplacuje kredit.

[slovenecnb1]
312 000 ljudi je direktno in indirektno prisesanih na javni denar in to je odgovor zakaj je večina zaposlenih v gospodarstvu na 700 eur drugače ne more biti potem pa se še legalno krade in kso bo obubožano državo živel kot delavci na 700 eur in upokojenci na 500 eur za 40 let delovne dobe in to je Zlovenija

Dodaj temu še vse upokojence,invalide, zapornike in otroke do pribl. 25 leta za točno sliko..

Ena shirana kobila vleče celi vlak debeluhov, ki na njem vreščijo, kateri kos kobilinega mesa jim še pripada..

Da ne govorimo o tem, da ti to "znanje" potem v življenju in v praksi tudi en k. kaj pomaga.. Skoraj tako kot diploma, magisterij in doktorat.. V javni upravi ze, ker tam si placan po izobrazbi.. Vse ostalo je pa kr neki.. Iz prakse ugotavljam, da kasneje v zivljenju veliko boljse gre marikomu brez diplome. Ljudem, ki se po domace povedano znajdejo. So manj v kalupu. Znajo razmisljati s svojo glavo.. To faktografsko ucenje podatkov je primerno samo za kaksnega zgodovinarja. Vse ostalo je pri nas v solah premalo prakse. Premalo zivljenjskih predmetov, ki bi cloveku kasneje dejansko koristili. Ze financna pismenost npr.. Tako da vecina ne razume niti osnovnih obrestno obrestnih racunov, kaj sele kaksnih interkalarnih obresti in efektivne obrestne mere. A vsak od njih bo v zivljenju verjetno parkrat vzel kredit,. Ali avto na lizing pod super ugodnimi pogoji. Kao.. In na koncu ugotovis, da ti vse to znanje o metamorfnih kamninah in francoski revoluciji en k. kaj pomaga v zivljenju...

Niti ne. Ce na koncu banke resujejo drzavljani, se jim ne ljubi kaj prehudo ukvarjati s tveganju. Oni so tako v win-win situaciji.. Ce bodo vracali kredite, fajn, dobicek. Ce jih ne bodo, bo pa drzava prevzela slabe kredite, fajn, dobicek.. Vsaj preteklost kaze na taksno razmisljanje, pa ne samo pri nas.. Too big to fail anyone?

Se strinjam glede dela na crno. Tega je pri nas OGROMNO. Npr. v zadnjih 5 letih sem peljal avto na servis k 3 razlicnim mehanikom, pri NOBENEM nisem dobil racuna. In sem bil pri njih prvic! Bi si mislil, da si to dovolijo samo s starimi strankami, ampak ocitno so me ocenili kot ne nevarnega. Enako pri frizerju.. Saj smo si za to krivi sami, bi pac moral zahtevati racun, ampak... Ce bi se drzava tega lotila masovno z inspektorji, bi lahko pobrala veliko dodatnih davkov. Ampak drzava se raje ukvarja z raznimi davcnimi analizami in algoritmi tveganja, kot da bi dejansko poslala na teren ljudi in zacela pobirati davke.. Pa kazni za delo na crno zvisati za 10x. Potem bo pa vsak pomislil, ali se mu splaca na racun par 100 EUR placati 20k ali 50k kazni. V Avstriji je to dobro urejeno. Pri nas pa se glede tega res se pozna "balkanska" kultura..

Pisanje 'na pamet' je nevarno za gospodarstvo. Mediji vodite ovce. Če tako piše, ..., bo pa že res. In ljudje sploh ne gredo več na banko vprašat za kredit. Zato je kreditiranje upadlo za 40%, ne pa zato, da bi banke zaradi novih pogojev zavrnile toliko več prosilcev.

mislim da se vsaj posredno nanaša na: nova24tv.si/slovenij...hobotnica/

[Gregor1976]
> [sopranos]
> Če te torej prav razumem, je tvoja poanta ta, da bi morale banke upoštevati še zaslužek na črno? In kako naj to banke upoštevajo? Pri zakonodaji, ki preprečuje rubež na minimalno plačo, boš takega tipa kako potem rubil, ko ne bo več mogel/hotel plačevati? Recimo potrošniškega kredita za 15 let?

Prosim, če mi napišeš kje sem to zapisal? Žaljivo pa je, da se o slovencih piše, da so nekakšne neuranovešene živali, ki jih je potrebno dresirati...sploh ne vem, kako si nekdo upa napisati nekaj takega v takšnem časopisu, kot so Finance. Delo na črno sem izpostavil zato, ker je v članku zapisano, kot da je 3/4 slovencev na kruhu in vodi.

"vendar pa je dejstvo, da vsako manjše podjetje daje del zaslužka velikokrat "na roko", mali podjetniki (ki jih je v Sloveniji veliko) si večinoma plačujejo minimalne prispevke, veliko ljudi ima tudi popoldanske s.p.-je ali pa delajo kaj na črno."

Če prikazujejo minimalca, jih banke drugače kot to da imajo minimalca ne morejo obravnavati. Torej so vsi ti ljudje kreditno nesposobni. Četudi imajo zaradi dela na črno dohodke višje od minimalnih. Kako jim boš torej dal kredite?

> In če so banke do sedaj tako super opravljale svoje delo pri ocenjevanju tveganja, zakaj smo potem morali vanje zmetati 5 milijard EUR, da smo jih rešili?

Tukaj bluzita oba s Simono. Katere banke so odobravale kredite in katere so potrebovale dokapitalizacijo? Le državne banke. Državne banke je politika dojemala kot bankomat in rezultat je bil, tak kot je bil. Poleg tega pa je tukaj govora o 50, 100 milijonskih kreditih, ne pa o Janezovih 5.000 EUR, s katerimi si bo kupil 10 let star avto...gre za dva popolnoma različna svetova.
>

Tudi vse zasebne banke niso bile perle. So jim pa matične države recimo mamo reševale. Pa na eni točki so številne tuje banke skoraj ustavile kreditiranje, ker so reševale mame. V Sloveniji je na polno harala tudi Hypo banka. Ok, sicer v lasti Koroške.

> In kako to, da ene banke poročajo o 15%, druge pa o 50% upadu kreditiranja?

Sem ti že pred časom zapisal, da bo upad kreditiranja 50%, pa si mi odgovoril, da si izmišljujem. Jasno bo čez dva, tri mesece in upad bo v povprečju med 40% in 50%.

Jaz sem ti pa nazaj napisal da v treh dneh tega ne moreš verodostojno ugotoviti. Očitno so banke pogledale kako so v preteklosti delale in koliko od teh ljudi po novem ne bi dobilo kredita. In so potem na podlagi tega dali oceno. Morda bodo pa sedaj kakšen kredit več dale podjetjem.

>
> In Simona ima povsem prav, ko pravi, da so zadeve neprimerljive z Danci, Nizozemci. Nizozemec lahko neha kupovati vse, razen poceni hrane, pa lahko razmeroma hitro odplača zadeve. Slovenec s tako plačo kot jo ima, bistveno težje prav veliko zmanjša.
>
> Danci in Nizozemci imajo tudi bolj odprto gospodarstvo, ki uživa bistveno višje zaupanje kapitala. Zato ko pride kriza, tam vseeno ne bo denar izginil. Slovenijo, Balkan itd. dajo v drugo kategorijo, in lahko z danes na jutri ostanemo brez podpore kapitala. Konec koncev imajo tam ogromno lastnega kapitala.
>
> Danska ima manj kot 6 milijonov prebivalcev. Eden izmed njihovih penzijskih skaldov upravlja več kot 100 milijard EUR. Koliko ga upravljajo naši? Malo po spominu pišem, je povprečen znesek, ki ga imamo v drugem stebru cca. 4.000 EUR. Še največ denarja imamo na bankah, kjer zanj ne dobimo prav veliko obresti in torej izgubljamo denar.Simona je dobro napisala, da imamo denar predvsem v nepremičninah. Ko je kriza je problem likvidnosti. In takrat tvoja super dober nepremičnina, tvoja varna naložba za starost prav veliko ni vredna. Je lahko tudi 50% manj vredna, kot je bila pred krizo.

Spet navadno nakladanje. Če je nekdo zadložen za 120% BDP in drugi za 30% BDP, bo kdo lažje pokril dolgove? Če gre za 120% zadolžitev ob še višjem BDP, to pomeni tudi precej višje kredite, a se ti ne zdi? Večina ljudi je v Sloveniji sicer nadpovprečno varčnih in se ne zadolžuje brezglavo. Kdor meni nasprotno, je očitno sam na strani tistih, ki trošijo preveč. Pa ne bi sedaj o nekih Orionih. Nenazadnje imajo slovenci na bankah 20mld EUR prihrankov.

Likvidnost je ena stvar.

Druga stvar je odnos tujine do države. Tadej Kotnik je recimo že večkrat pisal kako mednarodne institucije ne uporabljajo enakih vatlov za vse.

>
> Je pa nekaj res, kar Simona ni izpostavila. In kar si izpostavil sam. Glede dela na črno. Slovenci raje opravimo kar nekaj dela na črno, ker vidimo da politika z njim slabo opravlja, ker si država vzame preprosto preveč za to kar nam nudi. Tega problema pa ne moremo reševati preko kreditiranja, ampak preko tega, da se izboljša upravljanje z denarjem, ki ga država pobere preko davkov. Da se poveča zaupanje ljudi v sistem (sedaj ga pač ni in še pada). Ravno berem, da ima Premogovnik Velenje skoraj 20 milijonov EUR izgube in da spet pričakujejo, da ga bo reševala država. Zakaj že? Pa Novo Adrio naj davkoplačevalci plačamo. Pa predor Karavanke naj naredimo za 30 milijonov EUR dražje kot Avstrijci. Pa v vukojebine s nekaj tisoč prebivalci naj zgradimo hitre ceste. Pa take razpise imamo za zdravstvo, da ponudniki zdravil NE SMEJO ponuditi popustov. WTF? In vse te norije stanejo. Zaradi njih imamo visoke davke. Če bi podjetnikom pustili, da v miru delajo, pod nekimi predvidljivimi pogoji, za neke normalne davke, bi bile tudi uradne plače teh ljudi višje. Ampak pri nas je vse napisano samo za reveže. In zato je najbolje biti v Sloveniji revež. In Banka Slovenije samo pravi, da pač formalnim revežem se ne posoja, ker je to preveliko tveganje. Nedelujoče stanovanjske politike in birokratskih ovir pač ne moremo reševati s krediti. Nizkih penzij in odsotnost drugega ter tretjega stebra ne moremo reševati s stanovanjskimi krediti za upokojence. Zato prosim malo več racionalnosti in logike.

No, tukaj se strinjava. Ampak kakor raja voli, tako ima.

>
> p.s. Pluralnost mnenj v mediju je samo pohvalna. Mene tale Pohar sicer moti, ker je en tipičen profesor, ki redkokdaj napiše kaj pametnega. Rade volje pa preberem recimo komentar Tadeja Kotnika in še koga.

Torej, če prav razumem, so ti všeč senzacionalni članki z zavajujočimi argumenti (oziroma avtorica očitno živi v prepričanju, da ima dobre argumente), ko pa en profesor predstavi svoj pogled z argumenti in konkretnimi številkami, te pa moti.

No, če nisi še opazil, večkrat kritiziram Simono. Se pa kdaj tudi lahko strinjam z njo. Ta Pohar je pa zame kolumnist brez dodane vrednosti. Enkra od desetih kolumen se mu posreči kaj pametnega napisati. Je eden redkih kolumnistov, ki ga ne berem več. A da bi za Kotnika rekel, da je nabijač pa ni šlo, čeprav sem ga izrecno omenil? Si raje ignoriral to in Simono uporabil. :)

No comment. Vse povedano. In ker vem, da ne znaš odnehat, že vnaprej sporočam da tukaj debato zaključujem. Glede na zapisano iz tvoje strani in strani avtorice članka menim, da nimata razčiščenih osnovnih pojmov.

Zelo nekonsistentno. Bom se vtaknil to: bedne plače. A Finance ne pišejo po navadi, da je minimalna plača previsoka itd.? Ja, v Sloveniji j eprenizka dodana vrednost, pa tudi prevelika uravnilovka med navadnimi zaposlenimi in prevelike razlike med navadnimi in individuialno zaposlenimi (menedžerji). Slovenski problem je, da je res minimalna palča glede na dodano vrednost celo previsoka. Razmerje običajnega izobraženega delavca z izkušnjmai proti minimalcu pa j edosti premajhno, razmerje navzgor do direktoraj pa mnogo previsoko. A bost epotrdili in napislai članek o tem, prosim? Kreten je Luka Mesec in kreten je GZS, ki svetuje, kako se izogniti učinkom kretenskega zakona na plečih navadnih ljudi. Če se zviša minimalna plača in izvzamejo dodatki, bi zaradi ohranitve razmerij morali enostavno povišati vsem od minimlaca navzgor po enakih procentih. Prevelikemu dvigu mase pa se izogniti z znižanjme menedžerskih plač in posebnih nagrad.

Ker imamo malo premoženja, ker je vse v stanovanjih, ker imamo bedne plače. Če bo kriza, bo odstotek slabih kreditov velik.

situacija ni samo hipoteticna, kajti kriza je ne tako dolgo nazaj ze bila.

bilo je vse v stanovanjih kot danes in place so bile taksne ali nizje kot danes.

imamo skratka redko situacijo, ko v realnem svetu tako rekoc obstaja ceteris paribus.

(povrhu je bila aktivna tudi zgodba s chf krediti kot ekstra otezevalna okoliscina.)

kaksen je bil odstotek slabih kreditov ** gospodinjstvom **?

Naj nekdo razisce in preracuna, koliko stane pravicnistvo, pravicno porazdeljevanje zasluzenega denarja. Pravicnikov je ogromno, visokoizobrazenih, dobroplacanih, z IT podprtimi sluzbami. Vsako misjo dlako sfrizirajo, ondulirajo, polakirajo. Misi bodo pa pocrkale.

Kazni so še previsoke. Marsikdo utajuje tudi zato, ker edino na ta način lahko preživi. Kazni morajo biti primerne. Zakaj so pa lahko v tujini nižje, pa stvari delujejo? Problem je večplasten in zanj ni hitrih rešitev.

[simona2]
glede na to, kolikšen je bil delež slabih kreditov v bankah pri podjetjih, in glede na to, koliko smo morali dokap banke, so banke dokazano zelo slabo presojale, komu naj posodijo denar..to ni mnenje, to je dejstvo..
banke služijo z visokimi obrestmi in z dajanjem kreditov, z nedajanjem kreditov pač ne...
kaj se ob presežnem kreditiranju in denarju zgodi s cenami nepremičnin in kaj se potem zgodi v krizi - tako s krediti, kot s cenami nepremičnin , kot z bankami in z ljudmi, smo videli..
kaj se zgodi, če centralna banka ne ukrepa, smo tudi videli..ni razumno, da se ne bi nič naučili ...

nizka zadolženost Slovencev ne kaže na njihovo preudarnost in nizko raven prevzemanja tveganj, bitcoin, ali pa nekdaj catch the cash, ali pa, kakšen problem je bil Orion, kaže na visoko prevzemanje tveganj med Slovenci... nizka uradna zadolženost, kaže na to, da nimajo denarja ne potenciala...

glede na to, kako drugače razumeva stvari, nadaljevanje nima smisla; vam pa seveda želim veliko poslovnega uspeha,je tak čas leta, LPS

... OK, zdaj si malo pomešala hruške in jabolka oziroma mešaš fizične in pravne osebe, ker so namreč fizične osebe s svojim zadolževanjem bolj malo prispevale k nastanku bančne luknje, so pa fizične osebe v vlogi davkoplačevalcev dosti bolj prispevale, ko je bilo treba z dokapitalizacijo bančno luknjo zapolnit ... no, in če danes z dovolj velike časovne oddaljenosti pogledamo, katerim pravnim osebam oziroma katerim njihovim lastnikom so banke posojale denar, ki ga niso dobile nazaj, so banke zelo dobro presojale in to ni mnenje, to je dejstvo ... evo, in da bom bolj jasen, bom uporabil primerjavo s prometom, kjer bi pametni Vasle očitno prepovedal promet s kolesi, da bi zmanjšal nesreče avtomobilov ...

P.S.: malo sem že pozabil, ampak Tadej je o zadolženosti racionalnih švabskih gospodinj in neracionalih slovenskih živali ziher že kaj pisal, če pa ni, pa bi bilo fajn slišati njegovo mnenje o (pretiranih) preventivnih ukrepih BS ...

[simona2]
glede na to, kolikšen je bil delež slabih kreditov v bankah pri podjetjih, in glede na to, koliko smo morali dokap banke, so banke dokazano zelo slabo presojale, komu naj posodijo denar..to ni mnenje, to je dejstvo..
banke služijo z visokimi obrestmi in z dajanjem kreditov, z nedajanjem kreditov pač ne...
kaj se ob presežnem kreditiranju in denarju zgodi s cenami nepremičnin in kaj se potem zgodi v krizi - tako s krediti, kot s cenami nepremičnin , kot z bankami in z ljudmi, smo videli..
kaj se zgodi, če centralna banka ne ukrepa, smo tudi videli..ni razumno, da se ne bi nič naučili ...

nizka zadolženost Slovencev ne kaže na njihovo preudarnost in nizko raven prevzemanja tveganj, bitcoin, ali pa nekdaj catch the cash, ali pa, kakšen problem je bil Orion, kaže na visoko prevzemanje tveganj med Slovenci... nizka uradna zadolženost, kaže na to, da nimajo denarja ne potenciala...

glede na to, kako drugače razumeva stvari, nadaljevanje nima smisla; vam pa seveda želim veliko poslovnega uspeha,je tak čas leta, LPS

Zdaj popolnoma nepovezano, ampak vseeno bom omenil: Bitcoin? Na Financah ste cel čas delali reklamo. Ko sem pa trdil, da bi morali biti pogoji in obdavčitev enaki kot za vse druge primerljive finančne ali ekonomske zadeve...to pa ne. Pri tem pretiranem in nedomišljenem ukrepu BS ste pa za.

Glede na to, da je bilo na moje komentarje kar nekaj odziva in da je v večini primerov jasno, da komentatorji mogoče niso najbolj strokovno podkovani (vključno z avtorico članka) bom s tem komentarjem odgovoril na več vaših odzivov.

Najprej, potrebno je ločiti med fizičnimi in pravnimi osebami, gre za dve popolnoma različni zadevi. Nikoli in nikdar sistemsko tveganje ni bilo povzročeno s kreditiranjem fizičnih oseb. Da bi iz tega nastalo sistemsko tveganje, tudi ne obstaja niti najmanjše možnosti, pri nas banke tudi ne prodajajo terjatev do fizičnih oseb naprej, kar je praksa v tujini in kar je tudi povzročilo zadnjo krizo.

Kako se najbolje obvladuje tveganje? Kako tveganje obvladujemo pri naložbah? Kako tveganje obvladujejo zavarovalnice? Z RAZPRŠITVIJO tveganja. Pri fizičnih osebah gre za veliko razpršitev tveganja. Razlika je, če banka odobri kredit 50 mio EUR pravni osebi ali 10000 kreditov po 5.000 EUR. Statistično nemogoče je, da bi nivo neplačnikov pri taki razpršitvi dosegel kritični nivo, če pa do tega pride, pa bomo pristali na samooskrbi in blagovni menjavi in bo svet popolnoma drugačen kot ga poznamo danes. CHF krediti pa nikoli niso predstavljali kakršnegakoli sistemskega tveganja. Mešate jabolka in hruške.

In ja, trdim da banke same znajo najbolje oceniti tveganje. Banki nikoli ni vseeno, če se kredit ne bo vračal, vsi ostali zaključki so rezultat šank debat. Potrebno je vedeti, da morajo banke za neplačnike oblikovati rezervacije, ki slabijo rezultat. In verjemite, da je to zadnje, kar si banke želijo. Banke imajo trenutno tudi ogromne presežke kapitala, precej večje kot ob izbruhu zadnje krize, tako da sistem niti približno ni ogrožen. Trenutno največjo težavo predstavljajo ti presežki kapitala, saj morajo banke na eni strani plačevati ležarino, na drugi strani pa se plasiranje denarja znižuje. Presežki so posledica politike ECB, ki želi, da se kreditira.

In nobena privatna banka v preteklosti pri nas ni potrebovala dokapitalizacije s strani države. Neumestno pa je v te zgodbe mešati Hypo banko, saj je ta banka zelo učinkovito sama rešila vse svoje težave s svojo slabo banko. Kar se pa tiče, na srečo že bivših državnih bank, pa je luknjo povzročila politika in ne banke. Tukaj smo naredili velik korak naprej s prodajo teh bank, žal 10 let prepozno. In to je vse kar je bilo odpravljeno na tem področju, ostalo je vse enako.

In še enkrat – nikoli nisem trdil, da naj banke upoštevajo zaslužke na črno za kreditno sposobnost. Jasno je, da to ni mogoče. Še enkrat – s tem sem želel povedati, da ljudje v Sloveniji niti približno niso tako revni, kot to želijo prikazati senzacionalistični novinarji, pa ob tem nisem omenjal le dela na črno, na katerega vas se je obesilo kar nekaj. Je pa dejstvo, da ti ljudje že do sedaj niso bili kreditno sposobni in tudi ne bodo.

Nekdo je zapisal tudi, da je hipotekarno kritje lahko fantomsko zavarovanje. Večje neumnosti že dolgo nisem prebral. S čim pa bi vi zavarovali kredite? Sicer pa se makrobonitetni ukrepi sploh ne nanašajo na zavarovanje. Pri zavarovanju gre še vedno le za priporočila in je na banki, da oceni, koliko kredita je pripravljena odobriti na podlagi vrednosti nepremičnine. Torej, očitno BS pri zavarovanju ne vidi težav oz. tveganja. Torej…? In seveda je najbolj ziher hipoteka na nepremičnini v kateri kreditojemalec živi, saj bo naredil vse, da ne gre na cesto.

Glede makrobonitetnih ukrepov – neko splošno prepričanje, da gre za varovanje potrošnikov. Dejstvo je, da ta zakon ne varuje potrošnika, ampak je namenjen zgolj in le varovanju finančnim institucijam. Zakonodajna podlaga za uvedbo ukrepov so prvi odstavek 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/11, 55/17, 5/18) ter 4., 17. in 19. člen Zakona o makrobonitetnem nadzoru (Uradni list RS, št. 100/13), kar pomeni, da so ti ukrepi namenjeni izključno zaščiti finančnega sistema in ne zaščiti potrošnikov. Zaščiti potrošnikov je namreč namenjen Zakon o potrošniških kreditih, ki so jih dolžne spoštovati vse banke, ki posojajo fizičnim osebam. Makrobonitetni ukrep pa velja le za banke, hranilnice, podružnice bank članic in podružnice bank tretjih držav v Republiki Sloveniji. Če bi želeli zaščititi potrošnike, potem bi pravila morala veljati za vse posojilodajalce fizičnim osebam, in tu je čudno tudi mnenje Zveze Potrošnikov Slovenije, ki ukrepom pritrjuje, po drugi strani pa ni videti, da se zavzemajo tudi za to, da se ukrepi razširijo še na druge poslovne subjekte, ki kreditirajo potrošnike. Ljudje bodo prišli do kreditov tako ali drugače. Simona je izpostavila Orion, ampak ravno s temi ukrepi se ustvarja odlično okolje za nov Orion. Izpostavljena je bila tudi izguba vrednosti avtomobilov – avto za zavarovanje uporabi le leasing hiša in ne banke. Za leasing hiše omejitve ne veljajo. Pa leasing hiše tudi vse bolj pogosto odobravajo tudi kredite.

Da imajo večino kapitala slovenci v nepremičninah, mogoče drži, ampak imajo na drugi strani tudi rekordne volumne likvidnih prihrankov na bankah, ki se še povečujejo. To nekako ne gre skupaj s tezo o nerazumnem zadolževanju. To ne vključuje še naložbe v vrednostne papirje. Sicer pa nepremičnina je in mora biti vedno stabilni del in jedro premoženja posameznika. Tako je povsod po svetu in to je eno od načel urejenih osebnih financ. Vsi, ki menite nasprotno, predlagam, da se malo izobrazite na tem področju. Dolgoročno so se nepremičnine v povprečju tudi vedno izkazale kot dobra naložba, prej kot slej ves kapital vedno konča v nepremičninah.

Na koncu pa še enkrat - izredno nizkotno in neprimerno pa se mi zdi pisati o slovencih, kot o neuravnovešenih živalih, ki se nekontrolirano zadolžujejo. Večina slovencev še vedno nima kredita, drugi del ima kredite za nepremičnine, s čemer ni nič narobe, saj gre za t.i. dober dolg, ki povečuje neto premoženje posameznika, določen del pa ima potrošniške kredite. In kaj potem? Podatki, ki so omenjeni v članku, dokazujejo nasprotno od nekontroliranega zadolževanja in zato ta trditev nima nobene osnove. Načeloma se z določenim delom ukrepov tudi strinjam, vendar pa so ti ukrepi kot celota, preveč radikalni in posegajo pregloboko v gospodarstvo in zasebnost ljudi.

Večina od vas, vključno z avtorico članka, žal nima pojma, kaj komentira. Zato bi predlagal, da mogoče malo razmislite o zapisanem. Ni nujno, da se strinjate, ampak dajmo se omejiti na dejstva. Nekdo je zapisal, da naj preberem članek Simone počasi in na glas – jaz pa vračam vprašanje, da mi naj avtor tega komentarja navede, kje so kakšni konkretni argumenti v tem zmazku od članka, kje so dejstva, kje so številke, so le ene številke, ki pa kažejo ravno nasprotno, kot je zapisano v članku, je pa te številke spretno interpretirala na sebi ustrezen način, da podžge bralca članka. Njen odziv na moje vprašanje pa je na nivoju šank debate z omenjanjem nekih dogodkov izpred 20ih let, ki tudi niti približno niso predstavljali kakršnegakoli sistemskega tveganja. In še enkrat – ravno s temi ukrepi se ustvarja odlično okolje za razne mahinacije pri kreditiranju prebivalstva. Prebral sem članek še enkrat in ne najdem ničesar. Članek je napisan populistično in na pamet. Pika.

Če se torej strinjamo, da kreditno nesposobni ljudje ne morejo dobiti kreditov, kje je torej problem? Po tvojem mnenju. Višina minimalne plače (ne pozabi, ne smejo rubiti), znesek, ki se ga mora upoštevati za otroka ali oboje? Te motijo omejitve na potrošniška in hipotekarna posojila ali zgolj na hipotekarna posojila? Se ti zdi, da je EOM za posojila do 6 mesecev za nizke zneske (do 1.000 EUR) v višini 49% oderuška ali ne (gre za uradne podatke Banke Slovenije)?
Če bi rekli, da je recimo zaščitenih samo 400 EUR prihodka, bi se kreditna sposobnost velikega dela prebivalstva čudežno dvignila. Ampak Mesec in co. so sforsirali, da je to znesek, ki se gleda od minimalne plače. Potem so pa še poskrbeli, da se je minimalna plača močno dvignila. In to so vse zadeve, ki so v pristojnosti vlade in parlamenta. Te iste vlade, ki je bila seznanjena z ukrepi BS (seznanjeni so bili tudi poslanci pristojnega odbora), a se ji to ni zdelo problematično. Dokler pač ni nastopil problem. Nato se je pa od tega distancirala.
Mislim pa, da se nikoli ni preveč problematiziralo zadolženost Slovencev. Slabo bi jo v primeru krize odnesel ravno ta, najbolj ranljiv del prebivalstva, z najnižjimi dohodki. Vlada je pravzaprav lahko hvaležna BS, da je sprejela ta ukrep. Ker v krizi ne bo toliko medijskih pritiskov in solzavih zgodb, da naj vlada reši problem. Kot je bilo pri CHF.