Tole kar Dars izvaja sploh ni ekonomija. Takšen model ekoloških popustov so verjetno zlobirali slovenski prevozniki.

Da. Cenike sicer določa ministrstvo. Tisti, ki jih je določil, jih lahko tudi spremeni.

To je samo eden izmed primerov, kako izgubljamo prihodke, ker se je svet spremenil, mi pa se nismo pravočasno prilagodili na nove razmere.

Aha, torej sploh nimamo dejanskega cilja, kaj točno želimo doseči. Npr. zmanjšati onesnaženost zraka, prevaliti tovorni promet na železnice, optimizirati prometne tokove...
Naš cilj je izključno nabrati toliko in toliko milijonov denarja. Ob tem, očitno zaradi lepšega, dajemo nekaterim odpustke. Ko pa vsi dosežejo pogoje za odpustek, pa pokažemo zobe, da to ni bil naš namen.

Tole spominja tudi na druge vrste eko-terorizem naših samoimenovanih ekologov.
Nabiti davke na razne izpuste. Če izpusti po naravi niso strupeni ali škodljivi, se jih pač z zakonom proglasi za take. Pa ni namen teh davkov, da bi res kaj počistili z njimi, ampak le da pridemo do denarja.

Kdaj bo torej elektrika za pogon avtov dosegla ceno bencina in dizla? Očitno ne bomo prav dolgo čakali.

Kaj pa, če je cilj zaračunati strošek uporabe infrastrukture

[0430ABAKU]
> To je samo eden izmed primerov, kako izgubljamo prihodke, ker se je svet spremenil, mi pa se nismo pravočasno prilagodili na nove razmere.

Aha, torej sploh nimamo dejanskega cilja, kaj točno želimo doseči. Npr. zmanjšati onesnaženost zraka, prevaliti tovorni promet na železnice, optimizirati prometne tokove...
Naš cilj je izključno nabrati toliko in toliko milijonov denarja. Ob tem, očitno zaradi lepšega, dajemo nekaterim odpustke. Ko pa vsi dosežejo pogoje za odpustek, pa pokažemo zobe, da to ni bil naš namen.

Tole spominja tudi na druge vrste eko-terorizem naših samoimenovanih ekologov.
Nabiti davke na razne izpuste. Če izpusti po naravi niso strupeni ali škodljivi, se jih pač z zakonom proglasi za take. Pa ni namen teh davkov, da bi res kaj počistili z njimi, ampak le da pridemo do denarja.

Kdaj bo torej elektrika za pogon avtov dosegla ceno bencina in dizla? Očitno ne bomo prav dolgo čakali.

To so dejstva in navade in ne samo pri ekologiji ampak povsod kjer lahko držaava cuza denar vse pa sfrli v zrak v njihovih debelih denarnicah

Precej večji problem je nesorazmerje med cenami vinjet za avtomobile in cenami za tovornjake. Za vinjeto plačamo 110 evrov za uporabo cca 660 km avtocest. V Avstriji je vinjeta nekaj manj kot 90 eur za cca 2.200 km avtocest. Tovornjaki v SLO imajo približno mednarodno primerljive višine cestnin (po km) na to ceno pa jim država daje precejšen popust. Cene vinjet za fizične osebe pa niso mednarodno primerljive, ampak so nekajkrat višje kot v Avstriji. Ob tem tovornjaki 10.000-krat bolj uničujejo ceste od osebnih vozil. V tej luči je sistem cen Darsa neustrezen. Pomembno je, da za infrastrukturo plačuje uporabnik in pomembno je, da imamo tudi ekološke spodbude. Zato bi bilo bolj smiselno uvesti pribitke na umazane tovornjake, ne pa ohranjati popuste na čistejša vozila.

Vedno mi je bilo smešno, da se ceno vinjete primerja s dolžino vseh avtocest v državi.
Zakaj pa mora biti cena moje vinjete odvisna od avtoceste mimo Lendave, ki je nikoli ne uporabljam?
Ali ne bi bilo bolj logično, da bi bila cena vinjete v povprečju (če že plačujemo enako) sorazmerna s kilometri, ki jih prevozimo po avtocesti in ne po kilometrih, ki so nam na voljo.

Po zgornji logiki bi namreč morali imeti Nemci res astronomske cene vinjet. Pa kar malo dvomim, da njihovi uporabniki prevozijo 5x ali 10x toliko kot mi.

Če pa računamo ceno izgradnje avtocest, je verjetno logično, da je naša vinjeta dražja od avstrijske. Če kilometri držijo, pomeni, da pri nas pride več metrov avtoceste na prebivalca, katere smo morali sfinancirati davkoplačevalci, kot v Avstriji.

Evropska komisija je že predlagala spremembo direktive (Directive on Eurovignette) o opuščanju vinjet in predlagala prehod na plačevanje po prevoženjih kilometrih tudi za osebna vozila, najkasneje do leta 2027. Večina držav članic je temu nasprotovala, vključno s Slovenijo, za opuščanje vinjet pa so bili v Italiji in na Hrvaškem (ker jih že zdaj nimajo:)).
www.avd.de/mein-club...1f7ba2a2ca

[Korazijan]
Precej večji problem je nesorazmerje med cenami vinjet za avtomobile in cenami za tovornjake. Za vinjeto plačamo 110 evrov za uporabo cca 660 km avtocest. V Avstriji je vinjeta nekaj manj kot 90 eur za cca 2.200 km avtocest. Tovornjaki v SLO imajo približno mednarodno primerljive višine cestnin (po km) na to ceno pa jim država daje precejšen popust. Cene vinjet za fizične osebe pa niso mednarodno primerljive, ampak so nekajkrat višje kot v Avstriji. Ob tem tovornjaki 10.000-krat bolj uničujejo ceste od osebnih vozil. V tej luči je sistem cen Darsa neustrezen. Pomembno je, da za infrastrukturo plačuje uporabnik in pomembno je, da imamo tudi ekološke spodbude. Zato bi bilo bolj smiselno uvesti pribitke na umazane tovornjake, ne pa ohranjati popuste na čistejša vozila.

Cene vinjet zame ne bi bile sporne, če bi država več vlagala v infrastrukturo. A ker temu ni tako, so seveda cene previsoke. Za naslednje 2 leti se je proračun za obnovo državnih cest znižal kar za 40%. Zadeva je šla presenetljivo mirno mimo.

Kar se pa tovornjakov tiče, je pa verjetno za prvo fazo, da se je spodbudilo prevoznike, da se čez Slovenijo peljejo s čistejšimi vozili, to bila dobra odločitev. Sedaj ko vemo, da se je doseglo cilj na tem področju, pa bi lahko seveda začeli počasi dražiti, da bi bila zadeva bolj stroškovno naravnana. Za tovornjake s starimi motorji bi pa lahko uvedli dodatno takso za onesnaževanje. Lahko bi preprosto dali celo prepoved vožnje recimo od leta 2025 dalje. Zato so po mojem taki članki kot je ta, zelo na mestu.

Ampak če se že pogovarjamo o okolju, pa logičnosti, pa plačevanju stroškov po dejanski porabi. Kakšen je strošek, če država ne zgradi 3 kilometre ceste in je posledica tega, da 15.000 ljudi vsak dan izgubi 15-20 minut svojega časa? Za koliko se poveča onesnaženje, če je 15.000 vozil 15-20 minut dlje prižganih?

Zanimivo je tudi kaj so recimo naredili pri Brniku. Obvozno cesto so načrtovali tako šalabajzersko, da se je čas vožnje mimo letališča podaljšal za vsaj 5-10 minut. Zanimivo je, da tega ni nihče pripravljen priznati in da raje vsi lažejo ter se sprenevedajo glede tega.

[alek14]
Tovorni promet bo s časom potrebno preseliti na čas med 21h-6h zjutraj.
V tem času je manj poletne škode na cestah (nižje T) in ne bo nam treba zgraditi kopice novih cest, ki bi jih sicer morali, če nočemo na avtocestah obstati.

Ti bi moral biti politik, saj je tvoje "zdravilo" 100x hujše od "bolezni". Koliko misliš da bi bilo mrtvih in koliko škode zaradi neprespanih šoferjev po tvojem?

Novinarka je postavila tezo, da se zmanjšuje dobiček DARSa. Zakaj ta trditev je po mojem mnenju aktualno politično vprašanje. DARS ima večji netto dobiček kot vsi slovenski avtoprevozniki skupaj. Strošek cestnine je na slovenskih AC in HC (torej ne AC) večji kot v večini EU držav. Pred leti sem sam sodeloval v skupini, ki se je ukvarjala s cestninami. Sploh se nismo pogovarjali z argumenti ekonomije (tudi problemi realnih eksternalij ne) temveč političnimi floskulami tistih, ki so zahtevali večje cestnine in tistih, ki so bili proti temu. Govoriti o prevozih blaga po železnicah* so lahko samo sanje. Jih ni, kjer so so predrage, tehnološko zastarele in prepočasne. Potrošniki zahtevajo mleko, kruh, gradbeni material, repromaterial ob določeni uri, to jim lahko ponudijo le avtoprevozniki. V času zadnje krize so avtoprevozniki odprodajali kamione, to še sedaj plačujejo, v istem času so železničarji imeli visoke regrese in božičnice in plače itd,itd. Ko sem v času krize prihajal na sestanke v LJ, zmnanjkovalo je denarja za obnovo mostov, zapirali so se cestni odseki, je MZI veselo investiral desetine miljonov evrov za postavitve neustreznih protiprašnih ograj. In populizem je trditev novinarke Financ, da bi zaradi zmanjšanega priliva cestnin od tovornjakov (!) lahko zgradili en dom za ostarele. Ja, in s tistimi 65,5 milijoni evrov, ki so jih porabili za ugotovitev, da manjkajo domovi, bi jih lahko zgradili deset.
*izgradnja AC in HC, ki jih rabimo tako tisti, ki prevažamo (za zaslužek in ne za zabavo) blago, kot tisti, ki vozimo osebne avtomobile je stala to državo cca 4,5 mrd evrov. DARS kredit uspešno odplačuje in kuje dobičke. Izgradnja ustreznega železniškega omrežja bi zdaj stala okrog 12 do 15 mrd evrov. S to investicijo najverjetneje ne bi dobili bistveno novih blagovnih tokov (ker bi bilo potrebno vlagati tudi v LC in LK), investicijo v železniško infrastrukturo bi morali plačati z denarjem davkopolačevalcev, prometne konice okrog mest (kar je seveda drugačen, poseben problem) bi mogoče ublažilo za 15%.