Banda lopovska

Tisti, ki bo nujno potreboval denar in ga ne bo dobil v slovenski banki bo denar poiskal npr. v avstrijski banki ali na črnem trgu, če pa ga ne bo mogel vrniti se bo problem npr. z izvršbami reševal v Sloveniji, kakorkoli problem je vedno slovenski.

Kdo je v tem primeru banda lopovska, kdo komu krade, kdo se bo omastil?

Banke se bodo morale sprijazniti, da je slobenski trg omejen in da ne more rasti z dvomestnimi rastmi na potrošniškem posojanju, ker število prebivalstva ne raste. Bo potrebno uvesti kakšen tailor made produkt ne pa prodajati iste sendviče, ki jih prodajajo zadnjih 50 let.

Tole se splača večkrat prebrat...V Avstriji, Nemčiji, na Danskem, Švedskem … stanovanjska posojila podeljuje država...piše MLADINA na: www.mladina.si/19404...i-problem/

Če lahko dajo kredit za vsako zamenjavo oken in uporabo obnovljivih virov, bodo pa še subvencijo ali jamstvo za ureditev stanovanjskega problema dali. EU je itak ena velika vreča nepovratnih sredstev in subvencioniranih stroškov financiranja.

Dejstvo pa je, da bankam kot npr. NLB, ki se je pohvalila, da se lepo razvija posel s prebivalstvom (visoke enomestne rasti) ne paše, da BS stopi na bremzo, ker to vpliva na sentiment vlagateljev. Zato vidimo takšne histerične izjave.

Prav gotovo. Takšne prakse so še toliko bolj razširjene, ko vlada pohlep, ker imajo tradicionalni razvijalci projektov premalo lastnega kapitala in na vse načine iščejo, kako do čimvečjega finančnega vzvoda.

[FIN-311684]
Tole se splača večkrat prebrat...V Avstriji, Nemčiji, na Danskem, Švedskem … stanovanjska posojila podeljuje država...piše MLADINA na: www.mladina.si/19404...i-problem/

"Če bi v Celovcu želeli kupiti stanovanje za tričlansko družino, imate pa podpovprečne dohodke, bi od dežele dobili 72 tisoč evrov posojila. Izplačilo bi bilo tako: 43 tisoč evrov stanovanjskega posojila bi vam podelila deželna vlada, pri čemer bi prvih 20 let posojilo odplačevali s fiksno obrestno mero 0,7 odstotka (ni tiskarski škrat), po 20 letih pa s fiksno obrestno mero 1,5 odstotka. Preostalih 29 tisoč evrov bi dobili od katerekoli komercialne banke, pri čemer bi okoli štiri do pet odstotkov zneska spet plačala dežela. Višina osebnih dohodkov pri tem aranžmaju ne igra posebne vloge. Pravzaprav lahko posojilo dobijo tudi tisti, ki osebnih dohodkov nimajo." mladina.si

V Avstriji deželna vlada zna pridobiti volilce. Ti volilci bodo na volitvah zelo verjetno volili stranko, ki podpira dajanje deželnih posojil.

Seveda. Pa saj za podjetja nekaj podobnega dela SID banka. Temu pravijo polniti kreditno vrzel. Naj pa še pri fizičnih osebaj zapolnijo kreditno vrzel. Je pa res, da banke izgubijo del trga, ampak se s tem tveganje zmanjša za sistem. Tega pa banke ne želijo, ker imajo presežek kapitala in finančnih virov. To je v ozadju celotne "skrbi" za mlade družine in upokojence. Skratka en kup sprenevedanja.