Večinoma se je zvrtelo ženskam, ki živijo v eni od najprijaznejših držav za ženske na svetu www.nationalgeograph...d-feature/ Naše naenkrat prebujene ženske - voditeljice dokazujejo, da proleterijat ni obstajal vedno, ženske pa so vedno obstajale z razliko, da v Sloveniji ženske niso Drugi in sekundarne za moškega, po zadnjih lastnih prireditvah in okroglih mizah so postale Prvi, postale so bolj enake od Drugih, kar ni nič slabega, le tako kot milijarderji ne morejo otrokom kupiti naslov olimpijskega zmagovalca tako se tudi z denarjem zasluženim v času konjukture ne more kupiti modrost. Te na denarju prebujene voditeljice-menedžerice nastopajo bolj kot biološke samice.

Dober komentar. Samo če danes govoriš o temnih oblakih in neupravičenem pretiranem optimizmu, si označen za ubijalca vzdušja, za negativneža. Vse več je tudi fake poslovnih modelov, ko se samo navidez posnema uspešne Američane in se pričakuje, da bo tudi njim uspelo. In marsikomu kar uspeva. Če drugega ne, kredite najemati, robo naročati itd. Problem bo, ko bo treba vse to plačati.
Samo če pogledamo medijski posel, se mi zdi da so samo Finance in Pozareport pripravljeni, kolikor se pač lahko pripravi, da preživijo na trgu. Medtem ko je večina ostalih medijev odvisna od nekih političnih uslug, javnega denarja, zlorabo trga oz. tržne moči. V bistvu nobenemu od ostalih medijev ne ustreza, da bi imeli v Sloveniji delujoč trg, ker potem njih ne bi bilo več.

Saj se strinjam z avtorjem, vedar naj se gospe kar ukvarjajo s svojimi novimi hobiji. Mene to nič ne stane.

Je pa res groteskno, ko nekdo, ki je svoje posle izpeljal prek davčnih oaz, drugim pridiga o sociali in solidarnosti.

Ob branju tega prispevka sem se spomnil knjige Ichak Adizes: How to Solve the Mismanagement Crisis. Več kot trideset let nazaj sem jo prebral v eni noči, zjutraj sem šel v službo. Neizmerno sem se zabaval, ko so se mi za vsak tip, opisan v knjigi, prikazal znan obraz – tudi moj. Za voditelja je uporabil izraz Sunfolower – po naše sončnica (ki se obrača po soncu, mi bi rekli vetru). Anekdoto, ki jo je pri tem navedel podajam po spominu. Robespierre je sedel v družbi v kavarni, ko je mimo pritekla gruča jakobincev. Robesprierre je nemudoma vstal in se opravičil družbi z besedami: Na žalost vas moram zapustiti. Videl sem gručo jakobincev, ki so tekli mimo. Sicer ne vam kam gredo in kaj nameravajo, vendar sem jaz njihov vodja in moram biti na čelu.

Tanja, Franci, Iza & Co. imajo vso pravico, da poleg svojega dela širijo modrosti. Čez čas se bodo vprašali, ali je bila to prava pot.
Meni je bolj zanimiv pogled z druge strani. Včeraj sem kolegico vprašal, kaj meni o eni izmed marketinških konferenc, ki bo v novembru. Njen odgovor je bil, če iščeš navdih, potem le pojdi, če iščeš rešitev konkretnega problema, potem pa so drugi boljši načini. Mislim, da je zadela žebljico na glavico. Zelo veliko je navdihovanja, ki ne prinese rezultatov. Zato se morajo udeleženci takšnih dogodkov in bralci takšnih knjig vprašati, ali so vredne njihovega časa in denarja.