Manjka še en graf. Kakšne so plače danes v primerjavi z letom 2014? Leta 2014 je povprečna plača v javnem sektorju bila 1.773 €, danes je 2.032 €, leta 2014 je povprečna plača v gospodarstvu bila 1.424 €, v letu 2019 je 1.591 €...Teror sindikatov javnega sektorja nad podjetniki, zasebnim gospodarstvom in delavci zaposlenimi v gospodarstvu se nadaljuje. Kolikor se ve pravkar potekajo "pogajanja" med sindikati javnega sektorja in sindikalisti, ki predstavljajo vlado, o novih zvišanjih parazitskih plač.

Si se ti kdaj vprašal, kakšna je izobrazbena struktura v zdravstvu, šolstvu, javni upravi v primerjavi z gospodarstvom. Po tvoje bi bilo najbolje znižati nivo izobrazbe zdravstvenih delavcev, recimo na noivo bosonogih zdravnikov v Maovi Kitajski. Tebi ljubi podatki OECD (saj veš kje jih najdeš) povedo tudi to, da je povprečna bruto plača učitelja na osnvni šoli s 15 letno prakso 90% povprečne bruto plače terciano izobraženega Slovenca. Za primerjavo, nemški učitelj dobi 102%, Švedski pa 88%.

Opomba: In te plače slovenskih učiteljev so enake ne glede na to na kateri stopnji poučuje (International Standard Classification of Education level 1,2,3) s 15 leti prakse, pri Norveški vsaj samo level 1 in 2.....

Si se ti kdaj vprašal kaknjo izobrazbeno strukturo pa javni sektor potrebuje?
Plača po izobrazbi nima smisla. Plača se po delovnem mestu. In za določeno delovno mesto je pogoj primerna izobrazba, ki tja sodi. to je logično. Ne pa to kar je sedaj v javni upravi in tudi nekatera državna podjetja imajo enako. Ko ljudje nosijo tja papirje o zvišani izobrazbi s katero si na tem delovnem mestu sicer nimaš kaj pomagati in ne prispeva k produktivnost. Samo tako je.

Če delaš na delovnem mestu, ki potrebuje za delovanje osnovno šolo inti prideš tja z diplomu si si sam kriv. Ne razumem za kaj bi ti pripadalo kaj več.

[taubi83]
Si se ti kdaj vprašal kaknjo izobrazbeno strukturo pa javni sektor potrebuje?
Plača po izobrazbi nima smisla. Plača se po delovnem mestu. In za določeno delovno mesto je pogoj primerna izobrazba, ki tja sodi. to je logično. Ne pa to kar je sedaj v javni upravi in tudi nekatera državna podjetja imajo enako. Ko ljudje nosijo tja papirje o zvišani izobrazbi s katero si na tem delovnem mestu sicer nimaš kaj pomagati in ne prispeva k produktivnost. Samo tako je.

Če delaš na delovnem mestu, ki potrebuje za delovanje osnovno šolo inti prideš tja z diplomu si si sam kriv. Ne razumem za kaj bi ti pripadalo kaj več.

In kaj je večina javnega sektorja? Več kot polovica zdravstvo in šolstvo. Torej, če hočemo kaj urediti po tvoje, moramo preiti na bosonoge zdravnike (praksa na Kitajskem je pokazala, da so le-ti, kljub bosim podplatom naredili veliko za zdravje ljudi), v šolstvu pa lahko poučuje vsak, ki se čuti sposobnega (torej vsi taki kot ti), kaj pa potrebuje učitelj izobrazbo, če se vse najde na interetu, sploh so pa šole nepotreben strošek!.

[MarijanMacek]
Si se ti kdaj vprašal, kakšna je izobrazbena struktura v zdravstvu, šolstvu, javni upravi v primerjavi z gospodarstvom. Po tvoje bi bilo najbolje znižati nivo izobrazbe zdravstvenih delavcev, recimo na noivo bosonogih zdravnikov v Maovi Kitajski. Tebi ljubi podatki OECD (saj veš kje jih najdeš) povedo tudi to, da je povprečna bruto plača učitelja na osnvni šoli s 15 letno prakso 90% povprečne bruto plače terciano izobraženega Slovenca. Za primerjavo, nemški učitelj dobi 102%, Švedski pa 88%.

Opomba: In te plače slovenskih učiteljev so enake ne glede na to na kateri stopnji poučuje (International Standard Classification of Education level 1,2,3) s 15 leti prakse, pri Norveški vsaj samo level 1 in 2.....

Lepo. Glede na vse - izobrazbeno sem nad povprečjme javnega sektorja, izkušenj in kompetenc imam nad povprečjem, delam v gospodarstvu. Pričakujem po novem letu z novim plačnim sistemom vsaj 2200 bruto. Bom obvestil delodajalca :)

Tvoje pisanje nima nobene veze, če primerjamo 2014 in 2019. Razen če hočeš povedati, da se je v zadnjih 5 letih izobrazbena struktura v javnem sektorju močno spremenila napram preteklosti.
Namreč dejstvo je, da zadnje čase plače v javnem sektorju močno prehitevajo plače v gospodarstvu. To da že skoz obstaja neka določena razlika med obema panogama je logično, da pa sedaj javni sektor raste 2x hitreje kot zasebni pa verjetno ni krivo to, ker so naenkrat vsi v javnem sektorju magistrirali in doktorirali, v gospodarstvu pa so ostali samo še takšni z osnovnošolsko izobrazbo..


Sicer pa samo prižgeš TV pa ti je jasno kako se v javnem sektorju krade. Skoraj ni dneva, da ne bi poročali o delitvi 20 MIO med profesorje, nato 10 MIO, enkrat na Ljubljanski univerzi, potem Primorska, Mariborska.. Rekorder je "zaslužil" 200.000 EUR v 3 letih LOL.. To je 6.000 EUR na mesec k njegovi že tako napihnjeni plači. In sedaj prodajajo to naprej kot zaslužek na trgu. Sploh medicinska fakulteta, ki je večino zaslužka (90 %) naredila z UKC LJ.. Toliko o zaslužku na trgu - državni denar in nič druga..

No lanska afera je bila o zaslužkih na račun dodatkov za pripravljenost.. V glavnem vreča brez dna iz katere se deli levo in desno in denarja očitno nikoli ne zmanjka..

Potem se pa ljudje čudijo, da so šle cene nepremičnin v Ljubljani v nebo. Kak te ne bi, če samo 200 profesorjev potegne po 10.000 EUR bruto mesečno, kje so potem še politiki in županovi prijatelji in ne vem še kdo vse. Ti ljudje imajo take prihodke da lahko vzamejo tudi 500.000 ali 1.000.000 kredita in ga z lahkoto odplačujejo..

V glavnem ne bluzit o izobrazbeni strukuri, ker je dejstvo da so plače v javnih službah previsoke. O teh tvojih učiteljih pa še to, moja sorodnica uči telovadbo v srednji šoli. Delovne obveze ima 20 ur. Šolskih.. Plača: 1.700 EUR neto! Za primerjavo v našem podjetju ima 90 % ekonomistvo in ostalega kadra nižjo bruto plačo kot jo ima ona neto. Za 40 ur dela. Ne šolskih.. In še ene 10 neplačanih nadur na vrh.. Pri nas moraš biti za 1.700 EUR že sektorski direkto in imeti pod sabo 200 ljudi.. Da ne govorimo o učiteljskih počitnicah vsakih nekaj mesecev, poleti 2 meseca doma, pa krompirjeve in prvomajske itd itd.. Takšnih privilegijev nima nihče, poleg tega pa še izdatno preplačani..

In ja, tukaj primerjamo 7 stopnjo izobrazbe s 7 stopnjo izobrazbe. Ti ko tako rad govoriš o tem kako so plače v javnem sektorju višje zaradi izobrazbe. Jaz pa ti iz prve roke povem, da so pri nas s 7. sektorjem plače vsaj 30 % nižje kot bi jih imel v javnem sektorju. Pa delam v velikem mednarodnem podjetju in so plače čisto primerljive z ostalimi podjetji. In še enkrat za takšno neto plačo kot jo ima učitelj moraš biti v gospodarstvu vodja ali sektorski direktor ne pa da greš v šolo za 20 ur razdelit žoge za telovadbo..

[kzupanc]
> [MarijanMacek]
> Si se ti kdaj vprašal, kakšna je izobrazbena struktura v zdravstvu, šolstvu, javni upravi v primerjavi z gospodarstvom. Po tvoje bi bilo najbolje znižati nivo izobrazbe zdravstvenih delavcev, recimo na noivo bosonogih zdravnikov v Maovi Kitajski. Tebi ljubi podatki OECD (saj veš kje jih najdeš) povedo tudi to, da je povprečna bruto plača učitelja na osnvni šoli s 15 letno prakso 90% povprečne bruto plače terciano izobraženega Slovenca. Za primerjavo, nemški učitelj dobi 102%, Švedski pa 88%.
>
> Opomba: In te plače slovenskih učiteljev so enake ne glede na to na kateri stopnji poučuje (International Standard Classification of Education level 1,2,3) s 15 leti prakse, pri Norveški vsaj samo level 1 in 2.....

Lepo. Glede na vse - izobrazbeno sem nad povprečjme javnega sektorja, izkušenj in kompetenc imam nad povprečjem, delam v gospodarstvu. Pričakujem po novem letu z novim plačnim sistemom vsaj 2200 bruto. Bom obvestil delodajalca :)

Ti si pa hudičevo skromen, ko sem se jaz pogovarjal o zaposlitvi v gospodarstvu (sicer po upokojitvi) je bilo govora o 2-3x višji vsoti. Kaj hočemo, če se slabo ceniš, boš pač slabo plačan. Sicer pa dvomim, da bi nadpovprečno izobražen, in nadpovprečno kompetenten strokovnjak šel delat kamorkoli za povprečno plačo. Problemje sicer v samoocenitvi, vprašanje pa je kako te ocenjujejo delodajalci.

[Tomaz26MB]
Tvoje pisanje nima nobene veze, če primerjamo 2014 in 2019. Razen če hočeš povedati, da se je v zadnjih 5 letih izobrazbena struktura v javnem sektorju močno spremenila napram preteklosti.
Namreč dejstvo je, da zadnje čase plače v javnem sektorju močno prehitevajo plače v gospodarstvu. To da že skoz obstaja neka določena razlika med obema panogama je logično, da pa sedaj javni sektor raste 2x hitreje kot zasebni pa verjetno ni krivo to, ker so naenkrat vsi v javnem sektorju magistrirali in doktorirali, v gospodarstvu pa so ostali samo še takšni z osnovnošolsko izobrazbo..

Ko je pa javni sektor odločno zaostajal se pa nisi javil.

Sicer pa samo prižgeš TV pa ti je jasno kako se v javnem sektorju krade. Skoraj ni dneva, da ne bi poročali o delitvi 20 MIO med profesorje, nato 10 MIO, enkrat na Ljubljanski univerzi, potem Primorska, Mariborska.. Rekorder je "zaslužil" 200.000 EUR v 3 letih LOL.. To je 6.000 EUR na mesec k njegovi že tako napihnjeni plači. In sedaj prodajajo to naprej kot zaslužek na trgu. Sploh medicinska fakulteta, ki je večino zaslužka (90 %) naredila z UKC LJ.. Toliko o zaslužku na trgu - državni denar in nič druga..

Ko govoriš, kako profesorji kradejo, ti bom odgovoril deloma iz prve roke, pa nisem bil proifesor, ampak samo v rangu rednega profesorja, pa ja deloma iz druge, saj je moj sin docen na močno kritizirani fakulteti. Strokovnjaki na tehničnih fakultetah morajo delati tudi za gospodarstvo, saj zato pa imamo stroko. Ali bi raje imel profesorje, ki bi zganjali samo teorijo, o praksi (delu za gospodarstvo) pa ne bi imeli pojma? verjetno se s tem ne bi strinjal. In če se dela poleg obveznosti ( o tem se da razpravljati) š za zunanji trg, se mora pač plačati. pravniki in filozofi to narede preko svoji privatnih firm a la EIPF, ki razen ustanoviteljev nima nobene povezave s PF, na tehnilnih pa delajo preko fakultete in dobršen del denarja pobere fakulteta/univerza. Od tega nekatere šole sploh lahko žive. še nikoli pa nisem slišal, da je v kapitalizmu greh zaslužiti. če profesor z dodatnim delom zasluži salbih 70k€ letno je vse narobe, nadzorniki NLB bi pa naj toliko dobili za sejo.... da bi pa bile profesorske plače prenapihnjne, mi pa prosim dokaži. prof so nekje do 55 razreda javnih uslužbencev, kar ni ne vem kako veliko.
Sicer, če jim pa zavidaš, zakaj pa ne greš med profesorje. vsak ima možnost biti profesor, ali pa tudi nadzornik banke.

No lanska afera je bila o zaslužkih na račun dodatkov za pripravljenost.. V glavnem vreča brez dna iz katere se deli levo in desno in denarja očitno nikoli ne zmanjka..

ja, in na naši je dobival dodatek hišnik, ki je prišel ob 4 zjutraj plužiti....

Potem se pa ljudje čudijo, da so šle cene nepremičnin v Ljubljani v nebo. Kak te ne bi, če samo 200 profesorjev potegne po 10.000 EUR bruto mesečno, kje so potem še politiki in županovi prijatelji in ne vem še kdo vse. Ti ljudje imajo take prihodke da lahko vzamejo tudi 500.000 ali 1.000.000 kredita in ga z lahkoto odplačujejo...

Čuj, še enkrat, kaj te moti če profesor zasluži, če pa špekulantt, te pa nič ne moti. Vprašanje je, ali prof. dela ustrezno o tem pa t ne moreš soditi, mislim da nimaš ustreznih kvalifikacij.

V glavnem ne bluzit o izobrazbeni strukuri, ker je dejstvo da so plače v javnih službah previsoke. O teh tvojih učiteljih pa še to, moja sorodnica uči telovadbo v srednji šoli. Delovne obveze ima 20 ur. Šolskih.. Plača: 1.700 EUR neto!

Koliko od tega je plača? Moja hčerka je tudi učiteljica, pa še zdaleč nima 1.700€, sin je imel toliko kot asistent z doktoratom na univerzi.

Za primerjavo v našem podjetju ima 90 % ekonomistvo in ostalega kadra nižjo bruto plačo kot jo ima ona neto. Za 40 ur dela. Ne šolskih..

Ekonomisti, ki delajo za 1.700€ bruto so pač toliko vredni. Če se sami sebe ne cenijo, jih tudi delodajalci Ne. imajo pa vse možnosti najti boljše službe. Jih poznam cel kup, ki delajo za vsaj 2x več.

Zakaj me moti če profesor "zasluži" toliko denarja? Ker je to javni denar. Denar, ki gre preko davkov tudi iz mojega žepa, dejansko pa dotična oseba tega ne oddela. Če bi država sofinancirala zasebni sektor bi tudi lahko imeli take plače ja. Ker bi se delodajalcu gladko je.. Saj bo država plačala. Če pokažeš kaj ali ne, v javnem sektorju je nagrajevanje že vgrajeno. Kje je tu logika?

In ne, ne morejo imeti vsi takih plač v zasebnem sektorju. Da, tudi jaz poznam nekaj ekonomistov, ki majo par tisoč EUR plače. Ampak so prej izjema kot pravilo. In takšnih je koliko? 5 %, 10 %? Poznam plače v podjetjih v štajerski regiji in dobro vem kam seže 7. stopnja izobrazbe. Za 2.000 EUR bruto si ljudje prste poližejo, in je to neto še vedno krepko pod učiteljem. Verjamem da imajo v LJ ekonomisti boljše plače, ampak Slovenija ni samo Ljubljana. Po drugi strani so VSI učitelji preplačani. Tu ne rabiš izstopat in biti dober in prizadeven učitelj, plača pride že s službo.. Kot ekonomist oz. tudi pri ostalih izobrazbah pa seveda lahko dosežeš še višjo plačo, ampak imaš za to še 5x več stresa, 60 urni delavnih, pod sabo par 100 ljudi ki ti težijo etc.. Kot pravi moraš biti že vodja za neko dobro plačo, vodij pa prvič ni veliko in drugič je zelo stresno delo.. V javnem sektorju so pa kar vsi enako plačani, dobri in slabi, bolniška je bolje plačana, več je dopusta, po večini ni "štempljanja" in dela preko delovnega časa (ok razen par uradnikov na občinah).... Še enkrat delati v javnem sektorju je pri nas močan privilegij in ko sem to razlagal delavcem iz matičnega podjetja v Nemčiji so se samo smejali in čudili. Tam greš v javni sektor delat če ti v gospodarstvu ne uspe in se jemlje kot nazadovanje v karieri. Samo pri nas je tako, da si zadel na loteriji če ti uspe dobiti službo v javnem sektorju. Ker je dobro plačana in po večini doživljenjska, pa še dokazovati se ne rabiš..

[Tomaz26MB]
Zakaj me moti če profesor "zasluži" toliko denarja?...Saj bo država plačala...

Če že država vse plačuje je potrebno ukiniti transakcijske račune fakultet in vsa plačila npr. od izrednega študija se nakazujejo na integralni proračun univerz, ki dodeljuje denar fakultetam, saj so na koncu koncev profesorji javni oz, državni uslužbenci, če pa jim ta status ne ustreza naj se zaposlijo na zasebnih fakultetah.

[FIN-311684]
> [Tomaz26MB]
> Zakaj me moti če profesor "zasluži" toliko denarja?...Saj bo država plačala...

Če že država vse plačuje je potrebno ukiniti transakcijske račune fakultet in vsa plačila npr. od izrednega študija se nakazujejo na integralni proračun univerz, ki dodeljuje denar fakultetam, saj so na koncu koncev profesorji javni oz, državni uslužbenci, če pa jim ta status ne ustreza naj se zaposlijo na zasebnih fakultetah.

Moj večni konkurent, kar v redu si mu odgovoril, samo malce te dopolnim.
Denar iz tržne dejavnosti se v veliki meri prenese na fakultete in na niverzo.
V tem primeru "izredno" visokih zaslužkov profesorjev ni govora o kasiranju za izrednem študiju, temveč v največji meri o plačilih za prodekanstvo, mentorstvo, etc... Kdor več dela pač več zasluži, kar je korektno. V manjši meri gre pa za tržno dejavnost v smislu izvedbe določenih stvari za zunanje naročnike, v glavnem gospodarstvo kot so recimo razne revizije projektov, reševanje problem izven dosega inženirjev v praksi (saj zato pa imamo strokovnjake), razvoj določenih stvari v sodelovanju z naročnikom, izvajanje določenih nestandardnih meritev......
Kakor je dejal moj sin bodo v primeru nadaljevnja javne gonje:

Naročniki naročili revizije v tujini (seveda ustreznih fakultetah ali visokih šolah) in bodo profesorji osiromašeni za nujno potrebno prakso
Ali se bodo pač profesorji honorarno zaposlili pri recimo ZAG ali podobnih ustanovah, da bodo ostali v stiku s prakso.

In to je vroča želja slovenskih tomažekov z 26MB spomina!

[MarijanMacek]
> [FIN-311684]
> > [Tomaz26MB]
> > Zakaj me moti če profesor "zasluži" toliko denarja?...Saj bo država plačala...
>
> Če že država vse plačuje je potrebno ukiniti transakcijske račune fakultet in vsa plačila npr. od izrednega študija se nakazujejo na integralni proračun univerz, ki dodeljuje denar fakultetam, saj so na koncu koncev profesorji javni oz, državni uslužbenci, če pa jim ta status ne ustreza naj se zaposlijo na zasebnih fakultetah.

Moj večni konkurent, kar v redu si mu odgovoril, samo malce te dopolnim.
Denar iz tržne dejavnosti se v veliki meri prenese na fakultete in na niverzo.
V tem primeru "izredno" visokih zaslužkov profesorjev ni govora o kasiranju za izrednem študiju, temveč v največji meri o plačilih za prodekanstvo, mentorstvo, etc... Kdor več dela pač več zasluži, kar je korektno. V manjši meri gre pa za tržno dejavnost v smislu izvedbe določenih stvari za zunanje naročnike, v glavnem gospodarstvo kot so recimo razne revizije projektov, reševanje problem izven dosega inženirjev v praksi (saj zato pa imamo strokovnjake), razvoj določenih stvari v sodelovanju z naročnikom, izvajanje določenih nestandardnih meritev......
Kakor je dejal moj sin bodo v primeru nadaljevnja javne gonje:

Naročniki naročili revizije v tujini (seveda ustreznih fakultetah ali visokih šolah) in bodo profesorji osiromašeni za nujno potrebno prakso
Ali se bodo pač profesorji honorarno zaposlili pri recimo ZAG ali podobnih ustanovah, da bodo ostali v stiku s prakso.

In to je vroča želja slovenskih tomažekov z 26MB spomina!

Moje izhodišče je, da imamo preveliki in predragi javni sektor s katerim nismo zadovoljni za razliko od Švedov in Dancev, ki z veseljem plačujejo davke (v kar ne verjamem), ker od svojega javnega sektorja dobijo več kot pričakujejo in so sinergični učinki za posameznika višji kot če bi vse plačal sam. Konkretna višina plač profesorjev, učiteljev in zdravnikov me sploh ne zanima, postane pa zanimivo, ko v medijih beremo, da so profesorji pokradli to dodatke, da so v nejasnih okoliščinah izplačali 11 milijonov, da zdravniki prejemajo plačo pa še plačila po podjemnih pogodbah in espejev in seveda postane zanimivo ko Štrukelj zahteva, da bi na šolah morala biti zaposlena dva učitelja na otroka...Zadeve včasih postanejo komične, ko preberemo, da je na mariborski univerzi izginilo 50 milijonov, hej 50 milijonov v kar lahko verjame le tisti, ki pač verjame...Te anomalije kažejo le na nekaj, da v družbi ni sistema in ustanove, kje bi bili imuni od kriminala.

[FIN-311684]
> [MarijanMacek]

Moje izhodišče je, da imamo preveliki in predragi javni sektor s katerim nismo zadovoljni za razliko od Švedov in Dancev, ki z veseljem plačujejo davke (v kar ne verjamem), ker od svojega javnega sektorja dobijo več kot pričakujejo in so sinergični učinki za posameznika višji kot če bi vse plačal sam.

Podatki sicer ne kažejo, da bi porabili nekakšen izstopajočo znesek Uerostat pravi v ec.europa.eu/eurosta...l_overview da je slovenska javna poraba (general government expenditure) v letu 2017 bila podpovrečna (okoli 43%, ocenjeno iz grafa), seveda merjeno v deležu BDP, in tudi rangirani smo v zlato sredi na 13 mesto, glede porabo v EU28 (45,8%) in še zlasti glede na EU19 (~47%). Tebi ljubi državi sta rangirana na 4. mesto (Danska, ~51%) in Švedska na 5. mesto z javno porabo v višini ~49% BDP.
Torej poraba nekako ni visoka, tudi ne glede na okolje, vse sosede porabijo namreč več. In kako se v EU troši ta denar. Isti vir navaja

Based on the latest available expenditure data by economic function for 2017, more than half was devoted to the functions ‘social protection’ (41.1 % of total expenditure) and ‘health’ (15.3 % of total expenditure), which accounted for 18.8 % and 7.0 % respectively of GDP. The other functions of government spending with a large share of government expenditure are ‘general public services’ (12.8 % of total expenditure or 5.8 % of GDP), ‘education’ (10.2 % of total expenditure or 4.6 % of GDP) and ‘economic affairs’ (8.9 % of total expenditure or 4.0 % of GDP). The functions ‘public order and safety’ (1.7% of GDP), ‘defence’ (1.3% of GDP), ‘recreation, culture and religion’ (1.1 % of GDP), ‘environmental protection’ (0.8 % of GDP) and ‘housing and community amenities’ (0.6% of GDP) had more limited weights at EU level in 2017.

Seveda se da debarirati o zadovoljstvu z uslugami, toda načelno so vsi nezadovoljni, še za nekatere idealni Američani izkazujejo 42% (več od Slovencev) nezaupanje svojemu idealnemu zdravstvenemu sistemu. o tem sem že pisal.