Da je kultura pomembna kot kruh je največja svetovna laž, ki obstaja, kar posebej velja za slovenske kulturnike, kulturnjake in kulturnjakarje, ki s svojim nekulturnim in prav brezobraznim sesanjem proračuna delajo veliko škodo, ker posebej mladim Slovencem vsakodnevno dokazujejo, da se z malo dela brez dodane vrednosti ali brez dela in z veliko kričanja, da prav lepo živeti.

Se je torej vest varuhov blahajne in denarja za kruh že prebudila, da tam ni težav?
Je kruh res sploh subvencioniran, oziroma kako drugače plačevan iz proračuna? Če odšetejmo, da ima ponavadi nižjo davčno stopnjo (kot pa še marsikaj drugega)?

Tole v zvezi s kulturo lepo opisuje Mrkaić v svoji knjigi.
Obiskovalci kulturnih prireditev so običajno bolje situirani ljudje, ki imajo osnovne potrebe zadovoljene. Kljub temu pa se jim obisk kultirnih prireditev subvencionira. Samo enkrat naj se naredi analiza, kdo so obiskovalci na primer operne prireditve, ki pa ne plačajo polne ekonomske cene te predstave.