Brez panike. Par carin na EU, par carin na Kitajčke in gospodarstvo bo cvetelo še bolj kot cveti sedaj.

According to the first estimate, US GDP was 2.0 percent up on Q2 2018. Growth was mainly due to higher investments in fixed assets, household consumption and the trade balance

tradingeconomics.com › Euro Area
Aug 14, 2019 - 2019-08-14, 09:00 AM, GDP Growth Rate QoQ 2nd Est Q2, 0.2%, 0.4 ... Considering the European Union as a whole, GDP growth eased to 0.2

Zaenkrat samo 10x bolje od EU. Čist propadajo, a NE?

To ni nič. Zadnji podatek za Slovenijo bdp 2. četrtletje 2019: 2,6% realna rast. Beat that!

Počakaj da pride zmanjšanje iz DE do sem.....

Brez panike. Par carin na USA, par carin na Kitajčke in gospodarstvo bo cvetelo še bolj kot cveti sedaj.

Ne pozabi obresti na -25%, da še raja kaj prispeva k uspehu.

[PyotrNovak]
According to the first estimate, US GDP was 2.0 percent up on Q2 2018. Growth was mainly due to higher investments in fixed assets, household consumption and the trade balance

tradingeconomics.com › Euro Area
Aug 14, 2019 - 2019-08-14, 09:00 AM, GDP Growth Rate QoQ 2nd Est Q2, 0.2%, 0.4 ... Considering the European Union as a whole, GDP growth eased to 0.2

Zaenkrat samo 10x bolje od EU. Čist propadajo, a NE?

Tvoj stavek zgoraj sem prekopiral v GOOGLE.....

In dobil tole... OD STATISTIČNEGA URADA NIZOZEMSKE!!!!! Tvoj stavek govori o nizozemski.

www.cbs.nl/en-gb/new...in-q2-2019

According to the first estimate, GDP was 2.0 percent up on Q2 2018. Growth was mainly due to higher investments in fixed assets, household consumption and the trade balance.

Evo še slikico, da ne bo kdo mislil, da se zajebavam.
shrani.si/f/3f/Lg/3L...-44-05.png

Kdo je tu dodal "US", se zmeni s statističnim uradom Holandije. Morda je Trump svojo državno statistiko outsourcal Nizozemcem. So zmagali na razpisu.

Za Q2 bo ZDA statistične podatke dal ven 26.9.2019. Vmesne ocene pa kažejo na realno povečanje od 2%. Soliden rezultat,

Amerika ima sedaj 43 odstotkov svoje najvišje brezposlenosti v času krize, Sloveniji pa do takega rezultata manjka še 33 odstotkov, in sicer ne glede na smešno zaposlitveno strukturo v primerjavi z Ameriko. Ker je nova tehnološka in finančna kriza praktično že tukaj, Slovenija pa nanjo pripravljena še slabše kot na prejšnjo, bomo v Sloveniji že leta 2021 zlahka presegli številko 20 odstotne brezposelnosti. Poleg kakih 200.000 povsem umetnih ali napihnjenih visokih plač, je treba upoštevati še lizing vsega živega, tako pri navidezno dobro stoječih, kot pri revežih. Sesuvanje bo hitro, pomoči pa nobene. Novi tuji krediti ne bodo možni, novih tehnoloških standardov se ne bo dalo dosegati, obstoječa produkcija polizdelkov bo, ob popolni robotizaciji v Nemčiji, brez vrednosti in tudi pomaknjena v samo Nemčijo, itd. Po drugi strani je ob izgubi svojih bank država tudi brez teoretične možnosti plemenitenja lastnega kapitala (praktične, zaradi korupcije v bankah in nesposobnosti univerze, že prej ni bilo), na tujih trgih.

Finančne akcije, s kakršno se je vlada pred kratkim javno hvalila, bodo postale Blažev žegn, saj bo krizi sledilo povišanje obresti in ukinitev možnosti konvertiranja kreditov. Sploh pa je vprašanje, kako to, da tega slovenski doktorirani bančniki niso že prej počeli, saj je tehnika takega ravnanja, recimo na MIT Sloan School ali na Yale, predmet izpita v prvem letniku. Tako, da v Sloveniji bo, po močno zmanjšani vrednosti produkcije dodelavnih poslov namenjene izvozu, ostal še akuten problem delanja novega denarja v tujini, ki ne bo helikopterskega izvora. Delanje denarja doma pa je prelivanje iz enega žepa v drugega in nima nobenega dejanskega odziva na najpotratnejša družbena podsistema, kot sta zdravstvo in šolstvo. Da korupcijske kraje denarja za potrebe slovenske vojske vojske ne omenjamo.

V 30. letih se slovenske državne banke niso bile sposobne zavihteti na nivo, ki ga je bil obvladal, ni pa ga smel legalno izvajati, že Niko Kavčič. Od takrat pa je v svetovnih finančnih centralah preteklo mnogo vode. Sprva je šlo za navadno, potem pa za vedno bolj spremenjeno vodo. Prva je še imela lastnost, da v reki, ki teče, ne moreš dvakrat stopiti v isto vodo, vendar pa je to še vedno v vsakem primeru bila voda. Pred kakimi 15. leti pa je v svetovne finance pričela pritekati tudi taka voda, ki je imela vedno manj lastnosti običajne vode in smo zato imeli dva hkratna njena toka. Prvga, ki so ga poznali že stari Grki in drugega, ki ga slovenski profesorji ekonomije in financ do sedaj niso uspeli spoznati in ga tudi nikoli ne bodo. Tako je recimo profesor financ na MIT Sloan School že kmalu po krizi študentom razložil, da so Moderna portfeljna teorija, Teorija učinkovitega trga in Random Walk teorija, na katerih popolnoma sloni tisti del slovenskih financ, ki sploh kaj omembe vrednega zna, uporabni samo v omejenem obsegu in da naj v življenju kaj preveč ne računajo nanje. Seveda slovenskim državnim finančnikom, do katerih tako znanje ni priteklo, zato nikoli ni uspelo slovenskega kapitala v tujini oplemeniti. Nastalo razliko zaradi lastne nesposobnosti, tako bank kot univerze, so zaračunali kar slovenskemu delavcu in mu realno plačo, v primerjavi s časom socializma, za trikrat znižali. To je edini izvor vseh prikazanih dobičkov v zadnjih 30. letih v neprivatnih firmah. Realno torej celoten sektor, ki ni povsem v privatnih rokah, že 30. let posluje brez dobička in je slednji zgolj posledica računovodsko-kriminalnih manipulacij.

Ker je država še vedno lastnik kontrolnega deleža v NLB, bi bilo, zaradi dejstva, da ima sedanji predsednik uprave NLB plačo v višini pol milijona evrov (48 kratnik povprečne pokojnine), zanimivo izvedeti, kolikšen del lani in letos izkazanega dobička te banke je bil narejen s pomočjo obračunavanja provizij in ostalih stroškov, kar zna delati vsak gimnazijec, in kolišen del dobička NLB je bil narejen s pomočjo tega, kar slovenski univerzitetni profeseorji financ ne znajo predavati, torej, kolikšen del dobička NLB je bil dosežen na Wall Streetu.

Ne glede na to, da Šarec v šoli pri fiziki in matematiki ni bil ravno najboljši, bi na mestu, kjer je, po mojem le moral poiskati nekoga, ki bi mu iz te materije znal kaj pametnega razložiti. Slovenski univerzitetni profesorji financ mu namreč ne morejo.

Uriah Heep.

V prejšnji rundi, ko so se silni dobički delali na Wall Streetu, je bil na koncu rezultat tak, da je Geithner reševal Wall Street s TARP-om (Med drugim je ta denar dobila tudi Deutsche Bank), Lehmann Brothers in Washington Mutual pa sta šle v stečaj.. Dodajva za dobro vago še Northern Rock, Anglo Irish, Royal Bank of Scotland, Dexio, Societe Generale, Commerzbank, Hypo (Avstrijski). Bog-ne-daj, da bi v oni stolpnici od Dojče Bank v Frankfurtu kaj eksplodiralo.. Cel cvetober Investment bankinga, ti rečem.... Tako lepega pušeljca ne bi v Arboretumu nikoli sestavili...

[Endimion]
V prejšnji rundi, ko so se silni dobički delali na Wall Streetu, je bil na koncu rezultat tak, da je Geithner reševal Wall Street s TARP-om

Desetletja rasti in nizke brezposelnosti in napredka... potem pa leto ali dve svicanja, deleveraginga, in socializacije izgub s tarpom (brezposelnost je zgolj pokukala nad 10%) - poslej pa bo spet skoraj 10 let rasti in nizke brezposelnosti. Tako pred, med in po krizi so zda rasle hitreje od razvitih clanic eu in skupno povecale prednost v bdp (in vmes znizale cene nepremicnin).

What's not to like? Katera razvita drzava (z bdp cez 30 jurjev na prebivalca) je pa delala bistveno bolje?

IN vmes pridno polivanje z denarjem pobranim z drevesa ki raste na FED vrtu. FED je bil prvi ki je kurblal print mašine... (OK, Kuroda in njegovi predhodniki še pred tem)....

[Endimion]
IN vmes pridno polivanje z denarjem pobranim z drevesa ki raste na FED vrtu. FED je bil prvi ki je kurblal print mašine... (OK, Kuroda in njegovi predhodniki še pred tem)....

Ja - whatever it takes. So what :-)

Dokler ne pogruntamo kako zivet brez printanja, je bolje da printajo kot pa da ne.