Izbrani forum: Glavni forum

Izbrana tema: članek (graf) Tako rastejo vloge Slovencev na bankah

Strani: 1

anon-514918 sporočil: 2.327
[#2787286] 04.08.19 16:31
Odgovori   +    3
Zadnja sprememba: anon-514918 04.08.2019 16:38
Zanimivo, da smo ob koncu sociaizma v SFRJ poznali veliki (R) in mali (r). Zadeva je bila vsebinsko posneta po čilskem vzoru iz leta 1967, ki se je imenoval in se še imenuje Unidad de Fomento & Unidad Tributaria. Obe sta med seboj vsklajeni in ne tvorita take obrestne razlike, kot je primer v Sloveniji med obrestmi za depozite in kredite, oziroma, zamudnimi obrestmi. Čilenci so torej po stalnih devalvacijah najprej pesa, potem escuda (1960) in od leta 1975 dalje spet pesa dobili uradno revalorizacijo valute sedem let prej, kot jo je Slovenija na pobudo Milana Kučana ukinila (1974). Realno vrenotenje denarja v državi je v kratekm času bandita Allendeja spodbudilo k organiziranju specifične oblike postopnega državnega udara, kar so bili Američani na srečo dovolj zgodaj preprečili in s tem omogočili naravno čiščenje čilenskega naroda.

Sistem Unidad de Fomento je seveda prilagodljiv in v končni meri omogoča tudi negativno obrestno mero. Je pa danes veliko držav v svetu (Rusija, Kitajska), ki ne poznajo negativne obrestne mere, ki je samo prehoden pojav, po katerem se reševanje zadnje finančne krize razlikuje od reševanja tiste iz leta 1929. Milton Friedman je o tej krizi imel navado reči, da je bila to kriza vrtnega tipa, vendar, ker so se z njo ukvarjali ljudje, ki niso imeli pojma, za kaj v resnici gre, se je razširila po vsem svetu in potem FDR ni preostalo drugega, kot da je del Amerike prestavil v socializem, Evropo pa v nacizem.

Ob zadnji krizi je FED sicer upošteval Friedmanova stališča, vendar pa je v pokriznem obdobju po letu 2007 nastala precejšnja razlika v posledicah, tako med Ameriko in preostalim svetom, ki ji ni mogel slediti, kot med obema krizama v Ameriki sami. Kriza leta 1929 je Ameriko zajela sredi tehnološkega mrtvila, ki se ni končalo vse do začetka WWII, medtem ko je krizi iz leta 2007 v Ameriki sledil silovit tehnološki preboj. Tako je Amerika po krizi leta 1929 financirala brezposelnost ob normalnih obrestnih merah, po krizi leta 2007 pa tehnološki razvoj ob minimalnih obrestnih merah. Slovenija pa je po letu 2007, ob višjih obrestnih merah za kredite od ameriških, financirala samo razrast državne uprave, javnega sektorja in korupcije. Amerika je torej financirala novo znanje, Slovenija pa povečano osebno porabo že tako ali tako nepotrebnih državnih uslužbencev.

Račun za to kučanovsko korupcijsko polomijo bo prišel kmalu. Najbolj verjetno že leta 2021. Takrat bo euro devalviran vsaj za 30 odstotkov, če ne več. Devalvacija pa ne bo po vseh država EU enaka, ampak bo taka, kot je bila devalvacija avstoogrske valute v Kraljevini SHS, kjer se je vršila zamenjava denarja v razmerju 4 : 1 v korist srbskega dinarja. To pomeni, da bo nemški euro leta 2022 štiri krat vrednejši od slovenskega eura. Če kdo misli, da to v okviru ene in iste valute ni mogoče, se moti. Ta situacija, da se je pri poslovanju na drobno na dolar izdan pri različnih bankah v letih pred in po secesijski vojni v ZDA obračunaval agio in disagio, je bila nekaj povsem normalnega. 20 do 30 procentov razlike v vrednosti dolarja med eno in drug zvezno državo ni predstavljalo nič posebnega. In Evropska unija Is Ready, za kaj takega. Nemci bodo samo rekli Take It Or Leave It. Tako Slovenci čez tri leta ne bodo imeli v bančnih depozitih 25 milijard evrov, ampak samo še pet milijard evrov. Se pravi, realno manj kot leta 2000. Sicer pa je tudi teh sedanjih 19 milijard evrov vrednih le 10 ali 11 tistih iz leta 2007. Očitno gre v Sloveniji vse po geslu Yugoslavia for ever.

Uriah Heep.

Strani: 1