Dobra je ta... Stoletna obveznica v valuti, ki obstaja manj kot dvajset let.

[usimoncic]
Dobra je ta... Stoletna obveznica v valuti, ki obstaja manj kot dvajset let.

To nima vpliva. Ce drzava noce defaultirati, bi po izstopu iz valutne unije vse te obveznice preracunati na novo valuto. Je pa problem posrecen zato, ker so obresti tako nizke. Pri stoletni obveznici ki nosi 5% letno se ne vprasas, kaj bo cez 50 let, ker si do takrat pokasiral ze veckratnik glavnice...

[bc123a]
> [usimoncic]
> Dobra je ta... Stoletna obveznica v valuti, ki obstaja manj kot dvajset let.

To nima vpliva. Ce drzava noce defaultirati, bi po izstopu iz valutne unije vse te obveznice preracunati na novo valuto. Je pa problem posrecen zato, ker so obresti tako nizke. Pri stoletni obveznici ki nosi 5% letno se ne vprasas, kaj bo cez 50 let, ker si do takrat pokasiral ze veckratnik glavnice...

Ima velik vpliv zato, ker nihče nima pojma kakšna bo monetarna politika EU oz. izdajatelja evrov čez nekaj desetletij. Na zahtevan donos poleg resnosti/stabilnosti izdajatelja bistveno vplivajo tudi pričakovanja glede ohranjanja vrednosti valute, v kateri je obveznica izdana. Zato bi jaz dosti raje vzel obveznico z 1% donosom v CHF, kot z 1% donosom v USD, v kolikor je izdajatelj isti.

pred avstrijo sta 100-letne obveznice izdali mehika in argentina.

od tega argentina leto po tistem, ko je izplacala se zadnje prezivele upnike iz bankrota 2014.

plaha ptica my ass :)

[usimoncic]
Dobra je ta... Stoletna obveznica v valuti, ki obstaja manj kot dvajset let.

Izdali so jo zaradi pestrosti portfelja. Lep dan.

P.S.: Tudi Avstrija sama je stara malo več kot 100 let.

[usimoncic]
> [bc123a]
> > [usimoncic]
> > Dobra je ta... Stoletna obveznica v valuti, ki obstaja manj kot dvajset let.
>
> To nima vpliva. Ce drzava noce defaultirati, bi po izstopu iz valutne unije vse te obveznice preracunati na novo valuto. Je pa problem posrecen zato, ker so obresti tako nizke. Pri stoletni obveznici ki nosi 5% letno se ne vprasas, kaj bo cez 50 let, ker si do takrat pokasiral ze veckratnik glavnice...

Ima velik vpliv zato, ker nihče nima pojma kakšna bo monetarna politika EU oz. izdajatelja evrov čez nekaj desetletij. Na zahtevan donos poleg resnosti/stabilnosti izdajatelja bistveno vplivajo tudi pričakovanja glede ohranjanja vrednosti valute, v kateri je obveznica izdana. Zato bi jaz dosti raje vzel obveznico z 1% donosom v CHF, kot z 1% donosom v USD, v kolikor je izdajatelj isti.

Pa mislis da bo eur obstajal cez par desetletij ?

[crt]
pred avstrijo sta 100-letne obveznice izdali mehika in argentina.

od tega argentina leto po tistem, ko je izplacala se zadnje prezivele upnike iz bankrota 2014.

plaha ptica my ass :)

Je plaha ptica, sam kaj ko se iz vskakega jajca zvali 5 pticev. :)

[vickibedi]
> [usimoncic]
> > [bc123a]
> > > [usimoncic]
> > > Dobra je ta... Stoletna obveznica v valuti, ki obstaja manj kot dvajset let.
> >
> > To nima vpliva. Ce drzava noce defaultirati, bi po izstopu iz valutne unije vse te obveznice preracunati na novo valuto. Je pa problem posrecen zato, ker so obresti tako nizke. Pri stoletni obveznici ki nosi 5% letno se ne vprasas, kaj bo cez 50 let, ker si do takrat pokasiral ze veckratnik glavnice...
>
> Ima velik vpliv zato, ker nihče nima pojma kakšna bo monetarna politika EU oz. izdajatelja evrov čez nekaj desetletij. Na zahtevan donos poleg resnosti/stabilnosti izdajatelja bistveno vplivajo tudi pričakovanja glede ohranjanja vrednosti valute, v kateri je obveznica izdana. Zato bi jaz dosti raje vzel obveznico z 1% donosom v CHF, kot z 1% donosom v USD, v kolikor je izdajatelj isti.

Pa mislis da bo eur obstajal cez par desetletij ?

Ne vem. Če ne bo, bo pač obstajal nek "pravni naslednik" te valute v posamezni državi članici eur območja. Razen če gre celotno eur območje k vragu.

Ne bom ugibal, kaj bo z evrom čez par desetletij, pravim samo to, da je iz zgodovine evra težko napovedati monetarno politiko za toliko naprej, medtem ko je to pri CHF in USD nekoliko manj negotovo.

A se spomniš Črt onih preprostih časov, ko je tule Lipnik analiziral donose obveznic in to povezoval z nezaupanjem finančnih trgov v Slovensko oblast?

No pol greš pa pogledat na MTS:

ibb.co/ygdv7fQ

In opaziš, da je naša oblast fantastično dobra, saj imajo glede na zahtevane donose finančni trgi neomejeno veliko zaupanja v to oblast.....

Sajvem da je Krneki.. ampak tut takrat je blo to krneki.... :D

[Endimion]
A se spomniš Črt onih preprostih časov, ko je tule Lipnik analiziral donose obveznic in to povezoval z nezaupanjem finančnih trgov v Slovensko oblast?
No pol greš pa pogledat na MTS:
ibb.co/ygdv7fQ
In opaziš, da je naša oblast fantastično dobra, saj imajo glede na zahtevane donose finančni trgi neomejeno veliko zaupanja v to oblast.....
Sajvem da je Krneki.. ampak tut takrat je blo to krneki.... :D

to je zelo jasno... recimo po tej dogmi pride rezultat, da je najvecja kraljica zaupanja ever alenka bratusek.

[crt]
> [Endimion]
> A se spomniš Črt onih preprostih časov, ko je tule Lipnik analiziral donose obveznic in to povezoval z nezaupanjem finančnih trgov v Slovensko oblast?
> No pol greš pa pogledat na MTS:
> ibb.co/ygdv7fQ
> In opaziš, da je naša oblast fantastično dobra, saj imajo glede na zahtevane donose finančni trgi neomejeno veliko zaupanja v to oblast.....
> Sajvem da je Krneki.. ampak tut takrat je blo to krneki.... :D

to je zelo jasno... recimo po tej dogmi pride rezultat, da je najvecja kraljica zaupanja ever alenka bratusek.

Saj je lepo rekla da ne rabi denarja ampak čas...

[crt]
pred avstrijo sta 100-letne obveznice izdali mehika in argentina.

od tega argentina leto po tistem, ko je izplacala se zadnje prezivele upnike iz bankrota 2014.

plaha ptica my ass :)

Ves to je tko... kapital je cisto res plaha ptica, dokle predpostavljamo da ga je nekdo pridelal in zdaj s tem kapitalom poskusa ustvarjati donos - da torej zivimo v kapitalizmu.

Ampak kapitalizma "iz knjige" ze nekaj casa ni vec. Kupci teh obveznic niso ljudje, ki bi delali in privarcevali svoj denar, in zdaj imeli ne vem, 5 jurjev, ali pa 50 jurjev, ali pa 500 jurjev, in se odlocili "khm, humm, kapital je treba investirat, le kaj bi s tem prigaranim denarjem, huh, zdaj ga imam tako veliko da je bolj vazno da je na varnem kot pa da ima velik donos, katevem, eto avstrijske obveznice z 1,17% donosom, uf to je pa super ideja, varno je, resna drzava, pa se cel dober odstotek bom dobil vsako leto, evo, super investicija!"

Kupcem teh obveznic je denar zrasel na drevesu, ali pa so jim ga prinesli politiki (penzijski skladi iz prisilno pobranih davkov, ali presezni dobicki globalnih oligopolov, ki zacuda nikjer ne rabijo placevati resnih davkov, drzave pa to kar mirno opazujejo) z vnaprej predpisanim delezem investicij v x obveznicah.

Ne me vprasat kako se temu rece, kaj bi moralo stati pred -izem, ampak kapitalizem to gotovo ni.

Zato morda sploh ni prav, da uporabljamo te pojme - "kapital" ipd.

pri temle primeru ne gre samo za to, da ce je denarja neskoncno, potem je njegova cena nic oziroma je toliko naravna om - kar je stvar danasnjega casa (ceprav je keynes o izgledih za to pisal pred 80 leti, pa pustimo se par drugih stricev).

gre mogoce predvsem za, kot se temu fino rece, problem agenta, malo manj fino pa: u tudjoj ruci samo kurac raste - torej tisto, kar ti omenjas na koncu - da je to other people's money. to pa se ni zacelo vceraj in ce se tudi temu ne rece kapitalizem, potem je vprasanje, cemu se sploh kdaj je.

to, da je greed vendarle mocnejsa sila kot fear in vrc hodi po vodo, dokler se ne razbije, nakar takoj po servisu pride znova, pa tudi ni izum sedanjega casa.

se za kontrast:

- kar se tice tega, da mali obrtnik po dusi pristni pravi kapitalist (vsaj tako meni zase) polde, ce bi sam upravljal svoj denar, pa ze ne bi dal v tako rec: ne samo v sloveniji, tudi eu-wide grejo bancni depoziti v rekorde, om so pa tam nekje kot te avstrijske obveznice;

- kdor je kupil te avstrijske obveznice ob prvi izdaji pred par leti po 2%, je zasuzil ko krava (kakorkoli bi se tudi pri takratni cifri dalo napisati prakticno vse od doslej povedanega), ker se pac na zelo dolgih obveznicah zelo poznajo spremembe om in ce so te spremembe navzdol, hura & na tem mestu bi lepo pozdravil japonske prijatelje, se posebej widowmakerja.

[crt]
pri temle primeru ne gre samo za to, da ce je denarja neskoncno, potem je njegova cena nic oziroma je toliko naravna om - kar je stvar danasnjega casa (ceprav je keynes o izgledih za to pisal pred 80 leti, pa pustimo se par drugih stricev).

gre mogoce predvsem za, kot se temu fino rece, problem agenta, malo manj fino pa: u tudjoj ruci samo kurac raste - torej tisto, kar ti omenjas na koncu - da je to other people's money. to pa se ni zacelo vceraj in ce se tudi temu ne rece kapitalizem, potem je vprasanje, cemu se sploh kdaj je.

to, da je greed vendarle mocnejsa sila kot fear in vrc hodi po vodo, dokler se ne razbije, nakar takoj po servisu pride znova, pa tudi ni izum sedanjega casa.

se za kontrast:

- kar se tice tega, da mali obrtnik po dusi pristni pravi kapitalist (vsaj tako meni zase) polde, ce bi sam upravljal svoj denar, pa ze ne bi dal v tako rec: ne samo v sloveniji, tudi eu-wide grejo bancni depoziti v rekorde, om so pa tam nekje kot te avstrijske obveznice;

- kdor je kupil te avstrijske obveznice ob prvi izdaji pred par leti po 2%, je zasuzil ko krava (kakorkoli bi se tudi pri takratni cifri dalo napisati prakticno vse od doslej povedanega), ker se pac na zelo dolgih obveznicah zelo poznajo spremembe om in ce so te spremembe navzdol, hura & na tem mestu bi lepo pozdravil japonske prijatelje, se posebej widowmakerja.

ja, za cel miljavznt stvari gre... ampak tezo "kapital je plaha ptica" je nesmiselno testirati v danasnjih okoliscinah. Morda pripada nekemu preteklemu obdobju - ko so "nerazvite dezele", ki so sklonjene glave upale na "kapitalske investicije" da bi te nekako pripomogle razviti delovna mesta, izobrazbo, dodano vrednost etc. - in morda tak cas nekoc prav zares je obstajal, in se je druzbi/drzavi splacalo biti prijazen do (tujega) kapitala? Morda se dandanes kje v afriki velja, da tam, kjer si kapital lahko obeta stabilno okolje, bo prisel in pomagal rasti, tam kjer pa ne, pa ga pac ne bo? Ali pa je tudi takrat bila samo pravljica, in je bilo vedno bas vseeno ce si kapitalu prijazen ali pa ne?

Ko je standard enkrat tako visok, da kapital bolj potrebuje potrosnike te druzbe kot pa druzba investicije pa vse to itak nima veze? Argentina z vsemi njenimi defaulti je skozi stoletje "kapitalu" prinesla toliko obresti, da se mu zelo splaca tja hoditi - vrc se res rad razbije, ampak nosi take obresti da se obcasna razbitja splaca vzeti v racun - mislim da je bil pred kratkim celo nek clanek na to temo.

[crt]

- kdor je kupil te avstrijske obveznice ob prvi izdaji pred par leti po 2%, je zasuzil ko krava (kakorkoli bi se tudi pri takratni cifri dalo napisati prakticno vse od doslej povedanega), ker se pac na zelo dolgih obveznicah zelo poznajo spremembe om

Koliko je to lahko nominalno? Za koliko EUR bi danes lahko prodal takratni denimo milijon 2% obveznic, ce je danes om 1,2% - za koliko se je nominalno premaknila njih trzna vrednost?

ali ze to, da za isti papir kasira 0,8% vec vsako leto, definira izraz "zasluzil ko krava"?

[NemirniTujec]
> [crt]
>
> - kdor je kupil te avstrijske obveznice ob prvi izdaji pred par leti po 2%, je zasuzil ko krava (kakorkoli bi se tudi pri takratni cifri dalo napisati prakticno vse od doslej povedanega), ker se pac na zelo dolgih obveznicah zelo poznajo spremembe om

Koliko je to lahko nominalno? Za koliko EUR bi danes lahko prodal takratni denimo milijon 2% obveznic, ce je danes om 1,2% - za koliko se je nominalno premaknila njih trzna vrednost?
ali ze to, da za isti papir kasira 0,8% vec vsako leto, definira izraz "zasluzil ko krava"?

kravico imas narisano na grafu v novici, o kateri se pogovarjava.

(iz naslova obresti za papir danes ne kasira nic vec niti manj, ker so fiksne, zahtevani donos je funkcija nominalnega in trzne cene, obrestni prihodek pa samo nominalnega)

[NemirniTujec]
ja, za cel miljavznt stvari gre... ampak tezo "kapital je plaha ptica" je nesmiselno testirati v danasnjih okoliscinah. Morda pripada nekemu preteklemu obdobju - ko so "nerazvite dezele", ki so sklonjene glave upale na "kapitalske investicije" da bi te nekako pripomogle razviti delovna mesta, izobrazbo, dodano vrednost etc. - in morda tak cas nekoc prav zares je obstajal, in se je druzbi/drzavi splacalo biti prijazen do (tujega) kapitala? Morda se dandanes kje v afriki velja, da tam, kjer si kapital lahko obeta stabilno okolje, bo prisel in pomagal rasti, tam kjer pa ne, pa ga pac ne bo? Ali pa je tudi takrat bila samo pravljica, in je bilo vedno bas vseeno ce si kapitalu prijazen ali pa ne?

moje glavno sporocilo je, da so danasnje razmere mogoce manj samo danasnje, kot pa to zgleda... em... danes.

ja, valjda da bo ceteris paribus vsakdo raje sel tja, kjer lepo delajo z njim.

ceteris paribus pa je v praksi pac bolj tako in kapital oziroma njegovi razporejevalci so tipicno navadne kes picke ( = pac ljudje), ki bodo sle tja, kjer se vec obljublja, tudi ce imas potem obcasno sljivo.

Argentina z vsemi njenimi defaulti je skozi stoletje "kapitalu" prinesla toliko obresti, da se mu zelo splaca tja hoditi - vrc se res rad razbije, ampak nosi take obresti da se obcasna razbitja splaca vzeti v racun

ja. zato pa govorim o tem, da je greed stronger than fear. mogoce bo lih zdele spet crna luknja, ampak hej, lej to lepo cifro, saj mogoce pa ne bo ravno zdaj. plus dodatno - kar je za fizikalca life changing zajeb, za institucijo ni, ker pac je bolj dolgoziva, se zlasti pa bolj od spomina njenih stakeholderjev.

se ocvirek:

obstaja stoletna obveznica filipini 1997.

(izdana je bila en mesec pred grupnjakom)

glej tudi: acrossthecurve.com/?p=20916

[NemirniTujec]
> [crt]
> pred avstrijo sta 100-letne obveznice izdali mehika in argentina.
>
> od tega argentina leto po tistem, ko je izplacala se zadnje prezivele upnike iz bankrota 2014.
>
> plaha ptica my ass :)

Ves to je tko... kapital je cisto res plaha ptica, dokle predpostavljamo da ga je nekdo pridelal in zdaj s tem kapitalom poskusa ustvarjati donos - da torej zivimo v kapitalizmu.

Ampak kapitalizma "iz knjige" ze nekaj casa ni vec. Kupci teh obveznic niso ljudje, ki bi delali in privarcevali svoj denar, in zdaj imeli ne vem, 5 jurjev, ali pa 50 jurjev, ali pa 500 jurjev, in se odlocili "khm, humm, kapital je treba investirat, le kaj bi s tem prigaranim denarjem, huh, zdaj ga imam tako veliko da je bolj vazno da je na varnem kot pa da ima velik donos, katevem, eto avstrijske obveznice z 1,17% donosom, uf to je pa super ideja, varno je, resna drzava, pa se cel dober odstotek bom dobil vsako leto, evo, super investicija!"

Kupcem teh obveznic je denar zrasel na drevesu, ali pa so jim ga prinesli politiki (penzijski skladi iz prisilno pobranih davkov, ali presezni dobicki globalnih oligopolov, ki zacuda nikjer ne rabijo placevati resnih davkov, drzave pa to kar mirno opazujejo) z vnaprej predpisanim delezem investicij v x obveznicah.

Ne me vprasat kako se temu rece, kaj bi moralo stati pred -izem, ampak kapitalizem to gotovo ni.

Zato morda sploh ni prav, da uporabljamo te pojme - "kapital" ipd.

tale pravi da penzijski skladi
www.armstrongeconomi...he-buyers/

[rename]
Pa taksne 99letne obveznice kupujejo tudi fizikalci?
Za pra-pra-pravnuke?

fizikalci dajo pretezno samo v banko po enaki om in se izognejo opciji za kapitalski karkoli ze (dobicek kot v tem primeru in casu ali pa kabum ob kaki drugi priliki).

[crt]

kravico imas narisano na grafu v novici, o kateri se pogovarjava.

ti pricakujes da se kdo novice bere :-)

Pogledal, mamma mia... Mi je skor zal da nisem kupil dve leti nazaj :-)

[rename]
> [crt]
> > [rename]
> > Pa taksne 99letne obveznice kupujejo tudi fizikalci?
> > Za pra-pra-pravnuke?
>
> fizikalci dajo pretezno samo v banko po enaki om in se izognejo opciji za kapitalski karkoli ze (dobicek kot v tem primeru in casu ali pa kabum ob kaki drugi priliki).

Vprasal sem zato, ker je v tekstu govora o prapravnukih....in se mi je cudno zdelo.

ja, to je pac taka zajebantska retoricna figura...

btw evo simpl ideja, prenosljivi bancni depoziti.

imas depozit po 3%, obrestne mere padejo na 1%, tvoj depozit postane vreden dosti vec od svoje nominalne vrednosti - enaka logika kot pri obveznici. prodas in... pac tvoj problem, kaj bos dalje.

banki je pa vseeno, a obresti placuje tebi ali tvojemu kupcu in tudi rocnost se ni spremenila. s stalisca izpostavljenosti banke je vse kot prej, samo upravicenec je drugi.

in obratno, imas depozit po 1%, obresti zrastejo na 3% (nekoc :) , jebigasad... lahko gres ven tako, da nekomu prodas ta depozit - seveda nizje, ker je to trzno logicno enako kot zgoraj, ali pac sedis se naprej v njem.

... ce itak nimas depozita s fiksno om, temvec se ta sproti prilagaja okolici, potem seveda vse to zgoraj ostane samo miselna vaja.

[NemirniTujec]
> [crt]
>
> kravico imas narisano na grafu v novici, o kateri se pogovarjava.

ti pricakujes da se kdo novice bere :-)

naceloma to jemljem kot osnovno kulturo v primeru, da se clovek o necem pogovarja, ja :)

V času, ko je realna inflacija tam blizu 10%, je izdaja obveznice s cca. 1% obrestno mero kot rop sredi belega dne. Stango pač držijo agencije, ki so iz takšnega ali onaksnega razloga nezmožne izmeriti realno stopnjo inflacije.