Enostavni in dobri sklepi na koncu članka. Se strinjam. Višanje javnih obremenitev je v Slo, pa še kaki drugi zbirokratizirani državi, 50% povezano z netransparentno rabo, 50% pa za good cause. Ampak tudi good cause lahko pripelje v negativne situacije. Dobri nameni in to...

Je morda bil jugo samoprispevek - beri tudi združena sredstva - namensko prav gotovo bolj učinkovit kot današnji davek in prispevek, ki gre skozi 10 ovinkov, preden pride v 50% kvoti do pravega naslovnika.
(Že če daš en Rdeči križ vmes do naslovnika veš, da bo vsaj 20% izgubljenega po poti.)

Nauk: Več kot je ovinkov (posrednikov) do končnega naslovnika, dražje je. Kot naše zdravstsvo npr...

Lep realen in racionalen članek...Z nizkimi davki se poveča odgovornost ljudi kar pa večina ljudi v Sloveniji pa tudi celinski Evropi ne želi...Raje živijo povprečno z manj odgovornosti s povprečnimi plačami, redistrubucija pa poskrbi, da obstajajo malo manj povprečni, povprečni in tisti za malenkost nadpovprečni. Tistih nekaj nadpovprečnih si želi več odgovornosti in se zavedajo, da se vsi ostali šlepajo nad kreativnostjo, željo po ustvarjanju nadpovprečnih in strmijo k nižjim davkom a kaj ko je preostalim le pomembno, da vsako leto le malenkost bolje živijo predvsem na račun dodane vrednosti nadpovprečnega (večino dodane vrednosti, ki jih ustvari nadpovprečni poberejo podpoprečni). Z davki smo zašli daleč v nebo (celotna Evropa).