Zanimivo je spremljati te napovedi o izdaji takšnih in drugačnih menic, datumih zapadlosti drugih menic tudi tistih za več let naprej, s temi novimi izdajami vračamo tisto kar smo že zdavnaj zapravili in se niti ne spomnimo več zakaj smo ta denar izposodilili in zakaj smo ga zapravili. Sicer, danes tega denarja že zdavnaj ni več, naredil je puf, puf in izginil v zrak ali javnosektorsko kanalizacijo.

Naš javni dolg je 32 milijard, ki se ne zmanjšuje, ker je pač 32 milijard, torej za številko 3 je številka 2, bilo pa bi zanimivo obnoviti spomin zakaj smo zapravili teh 32 milijard. Za začetek, Bratuškova je v svojem kratkem mandatu zvišala javni dolg za 10 milijard in naj bi s temi milijardami reševala naše domače slovenske banke, ki jih je kot vidimo danes rešila od nas samih, kajti danes banke več niso naše oz. kmalu ne bodo več naše, 10 milijardni dolg pa je še vedno naš. V katerih investicijah je ostalih 22 milijard javnega dolga?

[FIN-311684]
... V katerih investicijah je ostalih 22 milijard javnega dolga?

Jože je investiral v vikend, Francelj je sušilnico sadja razširil v vilo blok, ki jo zdaj oddaja na rbnb, Lojze je investiral v jahto, Janez v novega Mercedeza.... Aja, v Pičkovcih se je asfaltirala cesta pa v Dornberku so naredili pločnik.

V Pičkovcih je več normalnih kot v Ljubljani.

[marbr]
V Pičkovcih je več normalnih kot v Ljubljani.

Ka te ma to veze?

[robi2107]
> [FIN-311684]
> ... V katerih investicijah je ostalih 22 milijard javnega dolga?

Jože je investiral v vikend, Francelj je sušilnico sadja razširil v vilo blok, ki jo zdaj oddaja na rbnb, Lojze je investiral v jahto, Janez v novega Mercedeza.... Aja, v Pičkovcih se je asfaltirala cesta pa v Dornberku so naredili pločnik.

Hudirja, jaz pa sem mislil, da je država s tem denarjem kupila zlato.

[FIN-311684]
Hudirja, jaz pa sem mislil, da je država s tem denarjem kupila zlato.

Abenabenabena

[marbr]
V Pičkovcih je več normalnih kot v Ljubljani.

Ne smeš vse Ljubljančane soditi po Mescu in Kordišu, sicer, imaš prav, so malo čudni, ker leta in leta za župana volijo Jankoviča, ki jim iz leta v leto draži življenje.

Mesec pa Kordiš nista ljubljančana. V Ljubljani znotraj prebivalstva še vedno obstaja ločnica med avtohtonim prebivalastvom (staroselci) in prišleki.

"Ob sprejemu rebalansa proračuna je navedla, da se potrebe tega zadolževanja zaradi letos načrtovanega presežka proračuna, kupnine od lanske prodaje NLB, lani izvršenega predfinanciranja in januarske izdaje državne obveznice znižujejo na 1,89 milijarde evrov"

Kot tole jaz razumem
1. NLB kupnina je bila investirana v JS.
2. Ostali opis ustreza ciganu na ulici s tremi skodelicami, ki jih bliskovito premetava: Gdje je kuglica? Ajmo, gdje je kuglica. Meni je jasno samo to, da sem na koncu brez denarja.

Dragi gospodje. KAJ boste storili, ko bo v praračunu MINUS, recimo DVE miljarde ???
Ah seveda: puf, dokler gre, onca ćemo lako....

[1357]
Mesec pa Kordiš nista ljubljančana. V Ljubljani znotraj prebivalstva še vedno obstaja ločnica med avtohtonim prebivalastvom (staroselci) in prišleki.

Menda si avtomatsko Ljubljančan, če si izvoljen za poslanca, če pa še poslansko stanovanje imaš ali imač punco Ljubljančanko pa še v centru Ljubljane delaš, se zdi, da je ta bolj Ljubljančan kot nekdo iz Podutika.

[1357]
V Ljubljani znotraj prebivalstva še vedno obstaja ločnica med avtohtonim prebivalastvom (staroselci) in prišleki.

Drži. Je pa stvar interpretacije, koliko generacij je treba gledati nazaj, da se nekoga smatra za domorodca in nekoga drugega za prišleka.

[PyotrNovak]
Ah seveda: puf, dokler gre, onca ćemo lako....

www.youtube.com/watc...rxaZfp0kV4

[PyotrNovak]
"Ob sprejemu rebalansa proračuna je navedla, da se potrebe tega zadolževanja zaradi letos načrtovanega presežka proračuna, kupnine od lanske prodaje NLB, lani izvršenega predfinanciranja in januarske izdaje državne obveznice znižujejo na 1,89 milijarde evrov"

Kot tole jaz razumem
1. NLB kupnina je bila investirana v JS.
2. Ostali opis ustreza ciganu na ulici s tremi skodelicami, ki jih bliskovito premetava: Gdje je kuglica? Ajmo, gdje je kuglica. Meni je jasno samo to, da sem na koncu brez denarja.

Dragi gospodje. KAJ boste storili, ko bo v praračunu MINUS, recimo DVE miljarde ???
Ah seveda: puf, dokler gre, onca ćemo lako....

Nihče sploh niti ne pomisli, da bi 32 milijardni javni dolg znižali npr. na 25 milijard, vlada raje ob sprejemu proračuna navede, da bo dobrih 800 milijonov odšlo na obresti in nikomur nič, potem pa cigansko premetava tri skodelice s kroglicami...800 milijonov pa odšopa. Zakaj se javni dolg ne zmanjšuje? Odgovor je dal Gaspari, ki je zapisal, da bi vračanje dolga »pomenilo nepotreben družbeni strošek za sedanjo generacijo« in zanimivo za vsako javnosektorsko generacijo pod vodstvom modrih štrukljev je nepotreben družbeni strošek in še naprej kradejo bodočim generacijam, kajti nekdo bo zagotovo moral vrniti teh 32 milijard.

čudna so pota politične matematike, za banko dobijo cca. 600 mio €, od dolga pa ga odštejejo cca. 150, spet je nekam poniknilo 450 mio €, kako nas žejne čez vodo peljejo...
minister za finance mora odstopiti.

Problem, ker ljudje raje vidijo nekoga za župana, ki nekaj naredi kljub temu da muti kot nekega poštenjaka, ki se bo boril z birokrati in nič premaknil.

[FIN-353404]
čudna so pota politične matematike, za banko dobijo cca. 600 mio €, od dolga pa ga odštejejo cca. 150, spet je nekam poniknilo 450 mio €, kako nas žejne čez vodo peljejo...
minister za finance mora odstopiti.

Čas je, da se poiščejo odgovori. Alenka Bratušek nas je v kratkem mandatu zadolžila za 10. milijard. Kje je ta denar? Borut Pahor, ki je vladal tri leta nas je zadolžil za 9. milijard. Kje je ta denar? Za kaj je porabljen?

[FIN-311684]
Nihče sploh niti ne pomisli, da bi 32 milijardni javni dolg znižali npr. na 25 milijard, vlada raje ob sprejemu proračuna navede, da bo dobrih 800 milijonov odšlo na obresti in nikomur nič, potem pa cigansko premetava tri skodelice s kroglicami...800 milijonov pa odšopa. Zakaj se javni dolg ne zmanjšuje? Odgovor je dal Gaspari, ki je zapisal, da bi vračanje dolga »pomenilo nepotreben družbeni strošek za sedanjo generacijo« in zanimivo za vsako javnosektorsko generacijo pod vodstvom modrih štrukljev je nepotreben družbeni strošek in še naprej kradejo bodočim generacijam, kajti nekdo bo zagotovo moral vrniti teh 32 milijard.

Ja, zmanjševanje javnega dolga JE pomembno, ker zmanjšuje stroške obresti za že najete kredite in zvišuje boniteto kreditojemalca, kar posledično omogoča cenejše zadolževanje. In ker je pufe pač treba vrniti. Ampak meni se zdi veliko bolj problematično nekaj drugega. Namreč, od pamtiveka (ajde, od Keynesa naprej) je veljalo, da v situaciji, ko zaradi likvidnostne pasti ni možno vplivati na padec OM, kar bi spodbudilo investicijsko povpraševanje in s tem zagon gospodarskega cikla, le tega lahko zažene samo država s svojim povpraševanjem (investicijami, transferji..). Ko monetarna politika odpove, lahko agregatno povpraševanje povečamo samo z orodji fiskalne politike. Ampak odkar velja dogma o zlatem fiskalnem pravilu, je to državam prepovedano!! Države so se zaradi neoliberalne mantre o umiku države iz gospodarstva, vitki državi in podobnih floskul prostovoljno odpovedale eni od dveh ključnih komponent ekonomske politike. S tem, da je tista druga komponenta - monetarna politika - tako ali tako v rokah ECB, ki pa svoje politike zaradi enotne valute pač ne more prilagajati potrebam posamezne članice monetarnega območja. Kaj tako debilnega bi si še pred 20 leti težko predstavljali. Do takrat je bila prevladujoča doktrina anticiklične ekonomske politike, ki pa se je oblasti žal niso dosledno držale in so v recesiji povečevale javni dolg, v letih debelih krav pa so, namesto, da bi dolgove odplačevale in ustvarjale rezerve za hude čase, presežek porabljale za vse mogoče.

In zato, zato bo nova recesija hujša od prejšnje. Nižanje OM zaradi likvidnostne pasti ni več možno (itak je OM že negativna), investicijskega povpraševanja ni, ker upada osebna poraba in si podjetja ne upajo investirati, državam pa je financiranje porabe z deficitom prepovedano. Odkod bo torej prišlo povpraševanje?? Iz tujine? No go, tudi tam gre stvar k vragu. Ali mora res priti do katastrofe, kakršno je svet doživel v 30-ih letih prejšnjega stoletja, da bodo odločevalci opustili nekatere popolnoma zgrešene predpostavke? Kakšne so bile posledice in koga je tista kriza naplavila na površje, vemo. Kakor vemo tudi to, kaj je temu potem sledilo.

...Janša pa eno leto in 3 muljarde, kje je ta denar?

[robi2107]
Ali mora res priti do katastrofe, kakršno je svet doživel v 30-ih letih prejšnjega stoletja, da bodo odločevalci opustili nekatere popolnoma zgrešene predpostavke?

ja.

no, ali pa ce se razsuje deutsche bank :)

(koliko je razdalje od enega do drugega, ne vem)

[crt]
> [robi2107]
> Ali mora res priti do katastrofe, kakršno je svet doživel v 30-ih letih prejšnjega stoletja, da bodo odločevalci opustili nekatere popolnoma zgrešene predpostavke?

ja.

Najbolje, da spakiram kufre in pri Musku rezerviram karto za na Luno.

[robi2107]
> [FIN-311684]
> Nihče sploh niti ne pomisli, da bi 32 milijardni javni dolg znižali npr. na 25 milijard, vlada raje ob sprejemu proračuna navede, da bo dobrih 800 milijonov odšlo na obresti in nikomur nič, potem pa cigansko premetava tri skodelice s kroglicami...800 milijonov pa odšopa. Zakaj se javni dolg ne zmanjšuje? Odgovor je dal Gaspari, ki je zapisal, da bi vračanje dolga »pomenilo nepotreben družbeni strošek za sedanjo generacijo« in zanimivo za vsako javnosektorsko generacijo pod vodstvom modrih štrukljev je nepotreben družbeni strošek in še naprej kradejo bodočim generacijam, kajti nekdo bo zagotovo moral vrniti teh 32 milijard.

Ja, zmanjševanje javnega dolga JE pomembno, ker zmanjšuje stroške obresti za že najete kredite in zvišuje boniteto kreditojemalca, kar posledično omogoča cenejše zadolževanje. In ker je pufe pač treba vrniti. Ampak meni se zdi veliko bolj problematično nekaj drugega. Namreč, od pamtiveka (ajde, od Keynesa naprej) je veljalo, da v situaciji, ko zaradi likvidnostne pasti ni možno vplivati na padec OM, kar bi spodbudilo investicijsko povpraševanje in s tem zagon gospodarskega cikla, le tega lahko zažene samo država s svojim povpraševanjem (investicijami, transferji..). Ko monetarna politika odpove, lahko agregatno povpraševanje povečamo samo z orodji fiskalne politike. Ampak odkar velja dogma o zlatem fiskalnem pravilu, je to državam prepovedano!! Države so se zaradi neoliberalne mantre o umiku države iz gospodarstva, vitki državi in podobnih floskul prostovoljno odpovedale eni od dveh ključnih komponent ekonomske politike. S tem, da je tista druga komponenta - monetarna politika - tako ali tako v rokah ECB, ki pa svoje politike zaradi enotne valute pač ne more prilagajati potrebam posamezne članice monetarnega območja. Kaj tako debilnega bi si še pred 20 leti težko predstavljali. Do takrat je bila prevladujoča doktrina anticiklične ekonomske politike, ki pa se je oblasti žal niso dosledno držale in so v recesiji povečevale javni dolg, v letih debelih krav pa so, namesto, da bi dolgove odplačevale in ustvarjale rezerve za hude čase, presežek porabljale za vse mogoče.

In zato, zato bo nova recesija hujša od prejšnje. Nižanje OM zaradi likvidnostne pasti ni več možno (itak je OM že negativna), investicijskega povpraševanja ni, ker upada osebna poraba in si podjetja ne upajo investirati, državam pa je financiranje državne porabe z deficitom prepovedano. Odkod bo torej prišlo povpraševanje?? Iz tujine? No go, tudi tam gre stvar k vragu. Ali mora res priti do katastrofe, kakršno je svet doživel v 30-ih letih prejšnjega stoletja, da bodo odločevalci opustili nekatere popolnoma zgrešene predpostavke? Kakšne so bile posledice in koga je tista kriza naplavila na površje, vemo. Kakor vemo tudi to, kaj je temu potem sledilo.

JPD to lepo napiše:

"EU je v podobnem položaju, enostavno ni sposobna zagotoviti dovolj domačega povpraševanja in je odvisna od krhkosti tujega povpraševanja. Izhod iz tega je sicer po svoje dokaj enostaven, le ekonomsko paradigmo bi bilo treba zamenjati. Problem je v tem, da centralne banke vztrajajo pri konceptu normalnih razmer, kjer je po eni strani s finim uravnavanjem obrestnih mer in po drugi strani z zagotavljanjem dovolj likvidnosti bankam mogoče uravnavati kreditno aktivnost bank in investicijsko aktivnost podjetij. Toda problem te paradigme je, da jemlje dve izmed ključnih komponent agregatnega povpraševanja – porabo gospodinjstev in vladno porabo, ki skupaj tvorita 70 do 80% skupnega agregatnega povpraševanj, kot dani. Oziroma drugače, ta paradigma implicitno temelji na Sayevi predpostavki, da se povpraševanje prilagaja ponudbi in da je dovolj spodbujati investicije (s poceni in dovolj denarja), čemur bodo gospodinjstva prilagodile svoje povpraševanje. Ta predpostavka je seveda butasta ali najmanj smešna, saj je že vsakemu srednješolcu jasno, da je zadeva obratna in da se mora ponudba prilagajati povpraševanju. Vendar poskusite to razložiti centralnim bankirjem ali vladnim politikom. Vso srečo."

damijan.org/2019/03/...je-porabe/

V vseh predelih Ljubljane imaš in staroselce in prišleke ločiš jih pa uglavnme po naslovih bivanja, običajno staroselci živijo skupaj prišleki pa skupaj ( ena stran ceste staroselci druga stran prišleki, eno naselje staroselci drugo naselje prišleki,...).

Tukaj ni potrebno odkrivati kake hude tople vode, status domorodca dobiš tam kjer si rojen in da je vsaj eden od tvojih staršev iz istega kraja ( rojen in s stalnim prebivališčem).

[philips]
Oziroma drugače, ta paradigma implicitno temelji na Sayevi predpostavki, da se povpraševanje prilagaja ponudbi in da je dovolj spodbujati investicije (s poceni in dovolj denarja), čemur bodo gospodinjstva prilagodile svoje povpraševanje. Ta predpostavka je seveda butasta ali najmanj smešna, saj je že vsakemu srednješolcu jasno, da je zadeva obratna in da se mora ponudba prilagajati povpraševanju. Vendar poskusite to razložiti centralnim bankirjem ali vladnim politikom. Vso srečo."

damijan.org/2019/03/...je-porabe/

Drži. Naj verniki preroka Miltona Friedmana, ki se klanjajo bogu J.B. Sayu, razložijo, zakaj je leta '29 prišlo do svetovne gospodarske krize. Saj to pa menda ja ni možno. Takrat se država v gospodarstvo ni vmešavala in je bila vitka, kot najbolj anoreksična manekenka. Že samo to dejstvo demantira obstoj nevidne roke.

Pravim Mesarjrm gre malce bolje! :)

Oni svoje meso prodajajo in (še) nimajo čakalnih vrst! :))

[PyotrNovak]
"Ob sprejemu rebalansa proračuna je navedla, da se potrebe tega zadolževanja zaradi letos načrtovanega presežka proračuna, kupnine od lanske prodaje NLB, lani izvršenega predfinanciranja in januarske izdaje državne obveznice znižujejo na 1,89 milijarde evrov"

Kot tole jaz razumem
1. NLB kupnina je bila investirana v JS.
2. Ostali opis ustreza ciganu na ulici s tremi skodelicami, ki jih bliskovito premetava: Gdje je kuglica? Ajmo, gdje je kuglica. Meni je jasno samo to, da sem na koncu brez denarja.

Dragi gospodje. KAJ boste storili, ko bo v praračunu MINUS, recimo DVE miljarde ???
Ah seveda: puf, dokler gre, onca ćemo lako....

Kupnina od NLB ni bila investirana v JS! ampak je bila namenjena (po dekretu) za odplačevanje dolga!

*Samo to je samo friziranje! Prelaganje iz enega v drugi žep.

[robi2107]
> [philips]
> Oziroma drugače, ta paradigma implicitno temelji na Sayevi predpostavki, da se povpraševanje prilagaja ponudbi in da je dovolj spodbujati investicije (s poceni in dovolj denarja), čemur bodo gospodinjstva prilagodile svoje povpraševanje. Ta predpostavka je seveda butasta ali najmanj smešna, saj je že vsakemu srednješolcu jasno, da je zadeva obratna in da se mora ponudba prilagajati povpraševanju. Vendar poskusite to razložiti centralnim bankirjem ali vladnim politikom. Vso srečo."
>
> damijan.org/2019/03/...je-porabe/

Drži. Naj verniki preroka Miltona Friedmana, ki se klanjajo bogu J.B. Sayu, razložijo, zakaj je leta '29 prišlo do svetovne gospodarske krize. Saj to pa menda ja ni možno. Takrat se država v gospodarstvo ni vmešavala in je bila vitka, kot najbolj anoreksična manekenka. Že samo to dejstvo demantira obstoj nevidne roke.

V Sloveniji je problem država, ki se prvič, vmešava v gospodarstvo, drugič, je predebela kot najbolj debela pujsa in tretjič, iz ozadja jo vodi vidna nevidna roka Štruklja in sindikatov javnega sektorja, ki dejansko gospodarijo z BDP.

[janiee]
...Janša pa eno leto in 3 muljarde, kje je ta denar?

Če uporabimo okrogle številke smo leta 2008, ko je Janša dejansko zaključil z vodenjem Slovenije imeli javni dolg v višini 10 milijard, danes ga je 32 milijard. Kam je izginilo 22 milijard?

[robi2107]
> [FIN-311684]
> ... V katerih investicijah je ostalih 22 milijard javnega dolga?

Jože je investiral v vikend, Francelj je sušilnico sadja razširil v vilo blok, ki jo zdaj oddaja na rbnb, Lojze je investiral v jahto, Janez v novega Mercedeza.... Aja, v Pičkovcih se je asfaltirala cesta pa v Dornberku so naredili pločnik.

Res zgleda kot da smo tisti vic ko en govori kaj vse ima pol ga pa vpraša drugi kako je to dosegel in prvi ga vpraša če vidi tam viadukt. Odgovori da ne. No razlika je v jahti vili avtih...

[FIN-311684]
> [janiee]
> ...Janša pa eno leto in 3 muljarde, kje je ta denar?

Če uporabimo okrogle številke smo leta 2008, ko je Janša dejansko zaključil z vodenjem Slovenije imeli javni dolg v višini 10 milijard, danes ga je 32 milijard. Kam je izginilo 22 milijard?

10 sta jih zakurila v privat sektorju Bajuk in Janša v letih 2004 do 2008 z nepremišljenimi procikličnimi politikami. "delo je bilo opravljeno v njegovem mandatu, račun pa je bil izstavljen v letih 2009 do 2012", ko smo se morali intenzivno razdolževati v tujini, zaradi pritiska tujih upnikov - tudi mam po tvoje tako zaželenih bank v tuji lasti.
Od tega so tri zakurili zaradi nesmislov BS ob prehodu v evro. (Na sestanke je zbirala revizijske hiše, modrovala in ni ustrezno ukrepala z blagajniškimi zapisi, ki so postali poplava denarja na denarnem trgu).
Tri milijarde so končale na računih ECB (ržava pa je zadolžena za njih), ker smo prekapitalizirali sanacijo bank (spet krivec BS)

9 milijard pa je bila cca vsota proračunskih primanjkljajev v 10 letih.