95% vseh podjetjih je mikro podjetij, ki jih spremlja 95% vseh zaposlenih na Fursu. Če bi prag za pavšal dvignili na 200 tisoč...

Boljše množica mikro podjetij. kot par maksi državnih kolhozov, ki delajo z izgubo :)

[vickibedi]
Boljše množica mikro podjetij. kot par maksi državnih kolhozov, ki delajo z izgubo :)

razlika med (to) teorijo in prakso je, da v teoriji ni razlike, v praksi pa je.

[vickibedi]
Boljše množica mikro podjetij. kot par maksi državnih kolhozov, ki delajo z izgubo :)

Bilo bi fer pogledati tudi, kakšna je dodana vrednost na zaposlenega v 95% množici mikro podjetij in v tistih 0,2% velikih državnih(?) kolhozih. Boš neprijetno presenečen, dodana vrednost v tvojih velecenjenih mikro podjetjih je celih 57% dodane vrednosti velikih podjetij, 30,12k€ in 52,36k€ v letu 2015, www.stat.si/StatWeb/...Index/5955 Trenutno ne najdem podatkov za dobičkonosnost podjetij glede na velikost, se pa bojim da je v velikih firmah precej bolje kot v mikro podjetjih. Sicer pa piše Politikis, ki ni nič kaj levičarski medij, www.politikis.si/201...rs-in-lek/

Lani je 300 slovenskih podjetij, ki so ustvarila največ prihodkov, pomembno pripomoglo k skupno ustvarjenemu dobičku gospodarskih družb, razmere med ustvarjenimi prihodki in številom zaposlenih pa se ni spremenilo, ugotavlja Delo. Na vrhu lestvice najbolj dobičkonosnih podjetij časnika so bila tudi tokrat Krka, HSE, Dars in Lek.

Od petega do 10. mesta si po čistem dobičku na lestvici sledijo SDH, Kapitalska družba, Petrola, Tobačna Ljubljana, Simobil in DUTB.

In čudno, 7 med prvih 10 je državnih kolhozov ki tolčejo po tvojem izgubo.

[MarijanMacek]
> [vickibedi]
> Boljše množica mikro podjetij. kot par maksi državnih kolhozov, ki delajo z izgubo :)

Bilo bi fer pogledati tudi, kakšna je dodana vrednost na zaposlenega v 95% množici mikro podjetij in v tistih 0,2% velikih državnih(?) kolhozih. Boš neprijetno presenečen, dodana vrednost v tvojih velecenjenih mikro podjetjih je celih 57% dodane vrednosti velikih podjetij, 30,12k€ in 52,36k€ v letu 2015, www.stat.si/StatWeb/...Index/5955 Trenutno ne najdem podatkov za dobičkonosnost podjetij glede na velikost, se pa bojim da je v velikih firmah precej bolje kot v mikro podjetjih. Sicer pa piše Politikis, ki ni nič kaj levičarski medij, www.politikis.si/201...rs-in-lek/

>
>Lani je 300 slovenskih podjetij, ki so ustvarila največ prihodkov, pomembno pripomoglo k skupno ustvarjenemu dobičku gospodarskih družb, razmere med ustvarjenimi prihodki in številom zaposlenih pa se ni spremenilo, ugotavlja Delo. Na vrhu lestvice najbolj dobičkonosnih podjetij časnika so bila tudi tokrat Krka, HSE, Dars in Lek.

Od petega do 10. mesta si po čistem dobičku na lestvici sledijo SDH, Kapitalska družba, Petrola, Tobačna Ljubljana, Simobil in DUTB.

In čudno, 7 med prvih 10 je državnih kolhozov ki tolčejo po tvojem izgubo.

Namesto, da bi cenil vsak € dodane vrednosti se tle spakuješ.

Lahko te je samo sram.

Za Slovenijo je značilna obrtniška mentaliteta, krasi jo,
v številnih ozirih, ne pa v vseh, kvaliteta, tako, da se mi
zdi podatek kar normalen, z mednarodno primerjavo pa
bi lahko ugotovili le-tega še bolj ozemljeno veljavo.

Sodražan

[0513ANITO]
> [MarijanMacek]
> > [vickibedi]
> > Boljše množica mikro podjetij. kot par maksi državnih kolhozov, ki delajo z izgubo :)
>
> Bilo bi fer pogledati tudi, kakšna je dodana vrednost na zaposlenega v 95% množici mikro podjetij in v tistih 0,2% velikih državnih(?) kolhozih. Boš neprijetno presenečen, dodana vrednost v tvojih velecenjenih mikro podjetjih je celih 57% dodane vrednosti velikih podjetij, 30,12k€ in 52,36k€ v letu 2015, www.stat.si/StatWeb/...Index/5955 Trenutno ne najdem podatkov za dobičkonosnost podjetij glede na velikost, se pa bojim da je v velikih firmah precej bolje kot v mikro podjetjih. Sicer pa piše Politikis, ki ni nič kaj levičarski medij, www.politikis.si/201...rs-in-lek/
>
> >
> >Lani je 300 slovenskih podjetij, ki so ustvarila največ prihodkov, pomembno pripomoglo k skupno ustvarjenemu dobičku gospodarskih družb, razmere med ustvarjenimi prihodki in številom zaposlenih pa se ni spremenilo, ugotavlja Delo. Na vrhu lestvice najbolj dobičkonosnih podjetij časnika so bila tudi tokrat Krka, HSE, Dars in Lek.
>
> Od petega do 10. mesta si po čistem dobičku na lestvici sledijo SDH, Kapitalska družba, Petrola, Tobačna Ljubljana, Simobil in DUTB.
>
> In čudno, 7 med prvih 10 je državnih kolhozov ki tolčejo po tvojem izgubo.

Namesto, da bi cenil vsak € dodane vrednosti se tle spakuješ.

Lahko te je samo sram

Me ni čisto nič sram in čisto nič se ne spakujem. Podal sem samo resnična dejstva o zgubaških kolhozih in prosperitetnih mikro podjetjih. In vendar ostaja kruto dejstvo, da opevana mikro podjetja ustvarjajo nizko dodano vrednost v povprečju, 57% dodane vrednosti velikih (za naše pojme). In boleča resnica je ta, da je 29,7% zaposlenih v mikro podjetjih ustvari samo 21,6% prihodka. Velika podjetja z 30,3% pa ustvarijo 34,3% prihodka, www.stat.si/StatWeb/...Index/7063 podatki za 2016 na Gorenjeskem.

Sveži podatki za 2017, www.primorske.si/slo...ajvec-prih so pa še bolj neugodni za mikro podjetja, 21,2% prihodka ustvari več kot 1/3 zapolsenih v mikro podjetjih. In seveda ni čudno, da prav na tem forumu neki mikro (mogoče tudi mali, ekonomsko ne dosti bolj produktivni) podjetniki delijo nauke na vse strani, sami pa ne pošlihtajo razmer za svojim pragom. In nikakršno zniževanje obremenitve dela ne bo dvignilo plač, če se ne bo dvgnila dodana vrednost na zaposlenega. In prav v mikro podjetjih je navidezno največ prostora za izboljšanje.

Glede na te podatke me ni nič sram, če sem jih obdelodanil. Seveda stvar ni tako preprosta, da bi rekli da eni delajo skoraj 2x bolj pridno kot drugi. Pomemben vpliv ima vsekakor velikost podjetja in tehnološka stopnja, moti me pa nekritično propagiranje mikro podjetij ne poznavajoč vse resnice. Mogoče me je lahko sram le, da so moji sodržavljani na tako nizkem nivoju, kakršnega izpričuješ.


če zaključim

Seveda spet nabijaš kar nekaj v prazno - HSE, Dars, SDH, Kapitalska družba, Petrol in DUTB - ti kolhozi nimajo popolnoma nobenega stika z realnim svetom, država jim z raznimi privilegiji že od prej zagotavlja udobno valjanje v loju, pobranem s hrbta njenega naroda. Eni imajo čisti monopol, drugi so neki tumorji v svojih panogah, paraziti, nastali iz prejšnjega državnega monopola.

Ustvari enkrat ENO SAMO delovno mesto, ki bo plačalo vsaj samo sebe, - vsaj za svojo ženo, pa pridi potem pametovat o učinkovitosti.

[FIN223552]
Seveda spet nabijaš kar nekaj v prazno - HSE, Dars, SDH, Kapitalska družba, Petrol in DUTB - ti kolhozi nimajo popolnoma nobenega stika z realnim svetom, država jim z raznimi privilegiji že od prej zagotavlja udobno valjanje v loju, pobranem s hrbta njenega naroda. Eni imajo čisti monopol, drugi so neki tumorji v svojih panogah, paraziti, nastali iz prejšnjega državnega monopola.

Ustvari enkrat ENO SAMO delovno mesto, ki bo plačalo vsaj samo sebe, - vsaj za svojo ženo, pa pridi potem pametovat o učinkovitosti.

Direktno nisem do sedaj ustvaril nobenega delovnega mesta, moje tehnološko znanje pridobljeno tudi v tujini je pa malce pripomoglo k upeljevanju določenih polprevodniških in mikro tehnologij v zadnjih 38 letih v Sloveniji. Ena od zgodb v rajnki ISKRI se je sicer končala neuspešno, pa ne vsled tehnološke inferiornosti, temveč nekompetence določenih faktorjev konec 80-tih. Toliko v vednost o mojem nepotrebnem bivanju in pametovanju o učinkovitosti. Sicer te pa naprošam, da poveš kaj v mojem pametovanju ne drži, vsak se rad uči na napakah. Torej z dejstvi na dan, če si že tak ustvarjalec delovnih mest!

[MarijanMacek]
> [vickibedi]
> Boljše množica mikro podjetij. kot par maksi državnih kolhozov, ki delajo z izgubo :)

Bilo bi fer pogledati tudi, kakšna je dodana vrednost na zaposlenega v 95% množici mikro podjetij in v tistih 0,2% velikih državnih(?) kolhozih. Boš neprijetno presenečen, dodana vrednost v tvojih velecenjenih mikro podjetjih je celih 57% dodane vrednosti velikih podjetij, 30,12k€ in 52,36k€ v letu 2015, www.stat.si/StatWeb/...Index/5955 Trenutno ne najdem podatkov za dobičkonosnost podjetij glede na velikost, se pa bojim da je v velikih firmah precej bolje kot v mikro podjetjih. Sicer pa piše Politikis, ki ni nič kaj levičarski medij, www.politikis.si/201...rs-in-lek/

Dokler ni podatka v katerih panogah delajo ta mikropodjetja, ni za prehitro pavšalno sklepati. (npr. če delajo pretežno v gradbeništvu ali trgovini ipd, potem je nižja dodana vrednost pričakovana, velja pa za vsa podjetja v panogi , ne samo manjša).

Ker gre za mikropodjetja, je nekoliko nižja dodana vrednost posledica tudi davčne optimizacije.

>Lani je 300 slovenskih podjetij, ki so ustvarila največ prihodkov, pomembno pripomoglo k skupno ustvarjenemu dobičku gospodarskih družb, razmere med ustvarjenimi prihodki in številom zaposlenih pa se ni spremenilo, ugotavlja Delo. Na vrhu lestvice najbolj dobičkonosnih podjetij časnika so bila tudi tokrat Krka, HSE, Dars in Lek.

Od petega do 10. mesta si po čistem dobičku na lestvici sledijo SDH, Kapitalska družba, Petrola, Tobačna Ljubljana, Simobil in DUTB.

In čudno, 7 med prvih 10 je državnih kolhozov ki tolčejo po tvojem izgubo.

SDH, KD, DUTB ne mešaj v to, ker ne gre za podjetja amapk za sklade (žal še slabo vodene zapovrhu). Tudi Lek že zdavnaj ni več državno podjetje, Krka je cca 30% v privatnem lastništvu..
Gre za to, da podjetja v državni lasti, ki res pristanejo na konkurenčnem trgu delujejo slabše (Dars in HSE nista na trgu!).
Primer podjetja na trgu je Mercator (ki sedaj sicer tudi ni več državni), ampak njegova pot navzdol izhaja še iz tistega časa, ko je bil državni. Drugi primer je Gorenje, Telekom..
TEŠ-a (ki ga omenja tudi prilepljeni članek) ni posebej za izpostavljat, ker gre za politično samopostrežbo.

Je pa res, da se je res pravih državnih kolhozov čedalje manj, kar je dobro. Zato tudi slo gospodarstvo relativno dobro funkcionira.

[vickibedi]
> [MarijanMacek]
> > [vickibedi]
> > Boljše množica mikro podjetij. kot par maksi državnih kolhozov, ki delajo z izgubo :)
>
Dokler ni podatka v katerih panogah delajo ta mikropodjetja, ni za prehitro pavšalno sklepati. (npr. če delajo pretežno v gradbeništvu ali trgovini ipd, potem je nižja dodana vrednost pričakovana, velja pa za vsa podjetja v panogi , ne samo manjša).

Ker gre za mikropodjetja, je nekoliko nižja dodana vrednost posledica tudi davčne optimizacije.

> >Lani je 300 slovenskih podjetij, ki so ustvarila največ prihodkov, pomembno pripomoglo k skupno ustvarjenemu dobičku gospodarskih družb, razmere med ustvarjenimi prihodki in številom zaposlenih pa se ni spremenilo, ugotavlja Delo. Na vrhu lestvice najbolj dobičkonosnih podjetij časnika so bila tudi tokrat Krka, HSE, Dars in Lek.
>
> Od petega do 10. mesta si po čistem dobičku na lestvici sledijo SDH, Kapitalska družba, Petrola, Tobačna Ljubljana, Simobil in DUTB.
>
> In čudno, 7 med prvih 10 je državnih kolhozov ki tolčejo po tvojem izgubo.

SDH, KD, DUTB ne mešaj v to, ker ne gre za podjetja amapk za sklade (žal še slabo vodene zapovrhu). Tudi Lek že zdavnaj ni več državno podjetje, Krka je cca 30% v privatnem lastništvu..
Gre za to, da podjetja v državni lasti, ki res pristanejo na konkurenčnem trgu delujejo slabše (Dars in HSE nista na trgu!).
Primer podjetja na trgu je Mercator (ki sedaj sicer tudi ni več državni), ampak njegova pot navzdol izhaja še iz tistega časa, ko je bil državni. Drugi primer je Gorenje, Telekom..
TEŠ-a (ki ga omenja tudi prilepljeni članek) ni posebej za izpostavljat, ker gre za politično samopostrežbo.

Je pa res, da se je res pravih državnih kolhozov čedalje manj, kar je dobro. Zato tudi slo gospodarstvo relativno dobro funkcionira.

Sem v prejšnem postu lepo napisal, da ni kar preprosto za sklepat kaj je razlog za manjšo dodano vrednost v mikro podjetjih. Je mnogo razlogov, tudi ti ki jih navajaš. Sem samo pokazal na globalno sliko, kjer se hvali mikro podjetja in blati državne kolhoze nad 250 zaposlenimi. Sicer si pa jaz nisem izmislil, da so DARS ali HSE etc... velika podjetja. Po obsegu poslovanja so, in HSE še kako deluje na trgu. DARS pač na omejenm trgu AC in HC. Ampak če DARS ne deluje na trgu, tudi noben privatni upravljalec infrastrukture ne deluje na trgu.

Si zelo verodostojen in pišeš o stvareh, ki jih ne poznaš. Delniška sestava KRKE dne 31.12.2018 je naslednja

domače fizične osebe 39,2%
mednarodni vlagatelji 23,2%

Ti pa o 30% deležu privatnikov v KRKI. Resnica je ravno obratna, SDH, KD in PPS imajo 27,2%, domače pravne osebe pa 7,7%, pa ni nujno da so državne.

[MarijanMacek]
> [vickibedi]
> > [MarijanMacek]
> > > [vickibedi]
> > > Boljše množica mikro podjetij. kot par maksi državnih kolhozov, ki delajo z izgubo :)
> >
> Dokler ni podatka v katerih panogah delajo ta mikropodjetja, ni za prehitro pavšalno sklepati. (npr. če delajo pretežno v gradbeništvu ali trgovini ipd, potem je nižja dodana vrednost pričakovana, velja pa za vsa podjetja v panogi , ne samo manjša).
>
> Ker gre za mikropodjetja, je nekoliko nižja dodana vrednost posledica tudi davčne optimizacije.
>
> > >Lani je 300 slovenskih podjetij, ki so ustvarila največ prihodkov, pomembno pripomoglo k skupno ustvarjenemu dobičku gospodarskih družb, razmere med ustvarjenimi prihodki in številom zaposlenih pa se ni spremenilo, ugotavlja Delo. Na vrhu lestvice najbolj dobičkonosnih podjetij časnika so bila tudi tokrat Krka, HSE, Dars in Lek.
> >
> > Od petega do 10. mesta si po čistem dobičku na lestvici sledijo SDH, Kapitalska družba, Petrola, Tobačna Ljubljana, Simobil in DUTB.
> >
> > In čudno, 7 med prvih 10 je državnih kolhozov ki tolčejo po tvojem izgubo.
>
> SDH, KD, DUTB ne mešaj v to, ker ne gre za podjetja amapk za sklade (žal še slabo vodene zapovrhu). Tudi Lek že zdavnaj ni več državno podjetje, Krka je cca 30% v privatnem lastništvu..
> Gre za to, da podjetja v državni lasti, ki res pristanejo na konkurenčnem trgu delujejo slabše (Dars in HSE nista na trgu!).
> Primer podjetja na trgu je Mercator (ki sedaj sicer tudi ni več državni), ampak njegova pot navzdol izhaja še iz tistega časa, ko je bil državni. Drugi primer je Gorenje, Telekom..
> TEŠ-a (ki ga omenja tudi prilepljeni članek) ni posebej za izpostavljat, ker gre za politično samopostrežbo.
>
> Je pa res, da se je res pravih državnih kolhozov čedalje manj, kar je dobro. Zato tudi slo gospodarstvo relativno dobro funkcionira.

Sem v prejšnem postu lepo napisal, da ni kar preprosto za sklepat kaj je razlog za manjšo dodano vrednost v mikro podjetjih. Je mnogo razlogov, tudi ti ki jih navajaš. Sem samo pokazal na globalno sliko, kjer se hvali mikro podjetja in blati državne kolhoze nad 250 zaposlenimi. Sicer si pa jaz nisem izmislil, da so DARS ali HSE etc... velika podjetja. Po obsegu poslovanja so, in HSE še kako deluje na trgu. DARS pač na omejenm trgu AC in HC. Ampak če DARS ne deluje na trgu, tudi noben privatni upravljalec infrastrukture ne deluje na trgu.

DARS ne deluje na trgu, ker nima konkurence. Če jo ima, me razsvetli in jo prosim imenuj.

Si zelo verodostojen in pišeš o stvareh, ki jih ne poznaš. Delniška sestava KRKE dne 31.12.2018 je naslednja

domače fizične osebe 39,2%
mednarodni vlagatelji 23,2%

Ti pa o 30% deležu privatnikov v KRKI. Resnica je ravno obratna, SDH, KD in PPS imajo 27,2%, domače pravne osebe pa 7,7%, pa ni nujno da so državne.

Zavedla me je ta slika iz GVIN (očitno napaka):
shrani.si/f/W/wn/44r...-13-53.jpg

Ampak to samo še bolj kaže na dejstvo, da Krka ni več v večinskem državnem lastništvu.

Ne dajat v isti koš velika podjetja in državna podjetja.

[vickibedi]
> [MarijanMacek]
>
> Sem v prejšnem postu lepo napisal, da ni kar preprosto za sklepat kaj je razlog za manjšo dodano vrednost v mikro podjetjih. Je mnogo razlogov, tudi ti ki jih navajaš. Sem samo pokazal na globalno sliko, kjer se hvali mikro podjetja in blati državne kolhoze nad 250 zaposlenimi. Sicer si pa jaz nisem izmislil, da so DARS ali HSE etc... velika podjetja. Po obsegu poslovanja so, in HSE še kako deluje na trgu. DARS pač na omejenm trgu AC in HC. Ampak če DARS ne deluje na trgu, tudi noben privatni upravljalec infrastrukture ne deluje na trgu.

DARS ne deluje na trgu, ker nima konkurence. Če jo ima, me razsvetli in jo prosim imenuj.

Malo prej sem lepo napisal, da noben upravljalec ali lastnik infrastrukture ne deluje na trgu. AC recimo je samo ena, vsaj pri nas in okolici, možnosti obvoza ni, kakšno imaš potem tržno možnost. Lahko sicer voziš okoli riti v žep, kakor nekateri predlagajo za vožnjo po železnici, ampak to res ni konkurenca in tržni boj. Res pa DARS uspešno "trži" AC, saj se tovor večinoma izogiba Avstriji in se kanalizira v Slovenijo. Ampak to dejstvo nima najmanjše veze s trgom, ampak prefi njenim nagajnem zaviti v ekologijo.

> Si zelo verodostojen in pišeš o stvareh, ki jih ne poznaš. Delniška sestava KRKE dne 31.12.2018 je naslednja
>
> domače fizične osebe 39,2%
> mednarodni vlagatelji 23,2%
>
> Ti pa o 30% deležu privatnikov v KRKI. Resnica je ravno obratna, SDH, KD in PPS imajo 27,2%, domače pravne osebe pa 7,7%, pa ni nujno da so državne.

Zavedla me je ta slika iz GVIN (očitno napaka):
shrani.si/f/W/wn/44r...-13-53.jpg

Ampak to samo še bolj kaže na dejstvo, da Krka ni več v večinskem državnem lastništvu.

Se zgodi... in ni pretiran greh.

Ne dajat v isti koš velika podjetja in državna podjetja.

Velika podjetja in državna podjetja si vrgel v isti koš kar sam, citiram:

Boljše množica mikro podjetij. kot par maksi državnih kolhozov, ki delajo z izgubo :)

[MarijanMacek]
> [vickibedi]
> > [MarijanMacek]
> >
> > Sem v prejšnem postu lepo napisal, da ni kar preprosto za sklepat kaj je razlog za manjšo dodano vrednost v mikro podjetjih. Je mnogo razlogov, tudi ti ki jih navajaš. Sem samo pokazal na globalno sliko, kjer se hvali mikro podjetja in blati državne kolhoze nad 250 zaposlenimi. Sicer si pa jaz nisem izmislil, da so DARS ali HSE etc... velika podjetja. Po obsegu poslovanja so, in HSE še kako deluje na trgu. DARS pač na omejenm trgu AC in HC. Ampak če DARS ne deluje na trgu, tudi noben privatni upravljalec infrastrukture ne deluje na trgu.
>
> DARS ne deluje na trgu, ker nima konkurence. Če jo ima, me razsvetli in jo prosim imenuj.

Malo prej sem lepo napisal, da noben upravljalec ali lastnik infrastrukture ne deluje na trgu. AC recimo je samo ena, vsaj pri nas in okolici, možnosti obvoza ni, kakšno imaš potem tržno možnost. Lahko sicer voziš okoli riti v žep, kakor nekateri predlagajo za vožnjo po železnici, ampak to res ni konkurenca in tržni boj. Res pa DARS uspešno "trži" AC, saj se tovor večinoma izogiba Avstriji in se kanalizira v Slovenijo. Ampak to dejstvo nima najmanjše veze s trgom, ampak prefi njenim nagajnem zaviti v ekologijo.
>
> > Si zelo verodostojen in pišeš o stvareh, ki jih ne poznaš. Delniška sestava KRKE dne 31.12.2018 je naslednja
> >
> > domače fizične osebe 39,2%
> > mednarodni vlagatelji 23,2%
> >
> > Ti pa o 30% deležu privatnikov v KRKI. Resnica je ravno obratna, SDH, KD in PPS imajo 27,2%, domače pravne osebe pa 7,7%, pa ni nujno da so državne.
>
> Zavedla me je ta slika iz GVIN (očitno napaka):
> shrani.si/f/W/wn/44r...-13-53.jpg
>
> Ampak to samo še bolj kaže na dejstvo, da Krka ni več v večinskem državnem lastništvu.

Se zgodi... in ni pretiran greh.

>
> Ne dajat v isti koš velika podjetja in državna podjetja.

Velika podjetja in državna podjetja si vrgel v isti koš kar sam, citiram:

>
>Boljše množica mikro podjetij. kot par maksi državnih kolhozov, ki delajo z izgubo :)

Ne sprenevedaj se. Ti si metal Lek, Krko, Dars in vse v isti koš.

[vickibedi]
> [MarijanMacek]

Ne sprenevedaj se. Ti si metal Lek, Krko, Dars in vse v isti koš.

Jaz sem prvenstveno protestiral proti tvoji navedbi da so velika podjetja, še enkrat citiram, kljub temu da sem mnenja da se samo v mlinu dvskrat pove:

Boljše množica mikro podjetij. kot par maksi državnih kolhozov, ki delajo z izgubo :)

Sicer pa, če ti je znana teorija množic, vse firme, ki sem jih metal v isti koš sodijo v podmnožico dobičkonosnih podjetij, ena je v pretežno privatni lasti (tebi neznano), druga je v lasti tujcev, tretja pa v lasti "države" in pogojno maksi državni kolhoz, kakor je to potemtakem tudi ASFINAG (avstrijska firma v javni lasti za gradnjo, vzdrževanje in financiranje AC omrežja) in še prenekater drugi upravlajlec nacionalnih AC omrežij. Bi človek pričakoval bolj koncizno izražanje, ne pa zmerjanje s kolhozi v slabšalnem pomenu.