... Ali ste vedeli, da ima le 21 slovenskih občin nadpovprečno plačo? ...

... alzo, če jaz zdaj Simono prav razumem, imamo v Sloveniji preveč gospodarsko neuspešnih občin, ker če bi bile uspešne, bi imeli vsi nadpovprečno plačo ... eh, jebiga ...

[FIN-209516]
Na eni strani veliko številk, na drugi pa naslov, ki kaže da jih ne razumete.
Kdaj bodo novinarji v Sloveniji že nehali delati članke po kopitu:
Ali ste vedeli da je (glede na lastnost X) večina podpovprečna?
Kjer je lastnost X navzol omejena (na primer z minimalno plača), navzgor pa ne.
V taki situaciji podpovprečnost večine ni razlog za škandal, pač pa samo matematična konsekvenca izhodiščnih pogojev in statistične variacije. V realnosti so seveda občine različno razvite, zato so odstopanja še večja.

Razlog, zakaj povprečje ni primerna mera za izražanje 'centralne tendence', ni toliko cenzoriranje (levi rep porazdelitve odrezan pri minimalni plači), ampak močna desna asimetrija (dolg desni rep). Zato skoraj dve tretjini vseh zaposlenih v SLO prejema podpovprečne plače (kar v primejavi z drugimi državami niti ni veliko, SLO Gini je med najmanjšimi na svetu).
Primerna mera za take porazdelitve pa je mediana.

[rename]
Nekaj ne stimajo stevilke.
Dodana vrednost: trzin 50k eurov, na drugem mestu Nazarje 31k, nato Novo mesto 28 in Ljubljana 22k....Slovenija pa 47k$???

Malo so nametali, pa še tisto vprašanje, če je pravilno:
- Svetovna banka: "dodana vrednost na zaposlenega v **industriji** leta 2017 v Sloveniji dosegla 47.819 dolarjev, kar je 41.400 evrov"
- AJPES: "Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 43.154 evrov"
- Moje finance: "Največ dodane vrednosti na občana ustvarijo podjetja v občini Trzin, in sicer 50.856 evrov."

Živim v top 10 občini in delam v Ljubljani za višjo plačo od povprečne ljubljanske.

[leska]
> [FIN-209516]
> Na eni strani veliko številk, na drugi pa naslov, ki kaže da jih ne razumete.
> Kdaj bodo novinarji v Sloveniji že nehali delati članke po kopitu:
> Ali ste vedeli da je (glede na lastnost X) večina podpovprečna?
> Kjer je lastnost X navzol omejena (na primer z minimalno plača), navzgor pa ne.
> V taki situaciji podpovprečnost večine ni razlog za škandal, pač pa samo matematična konsekvenca izhodiščnih pogojev in statistične variacije. V realnosti so seveda občine različno razvite, zato so odstopanja še večja.

Razlog, zakaj povprečje ni primerna mera za izražanje 'centralne tendence', ni toliko cenzoriranje (levi rep porazdelitve odrezan pri minimalni plači), ampak močna desna asimetrija (dolg desni rep). Zato skoraj dve tretjini vseh zaposlenih v SLO prejema podpovprečne plače (kar v primejavi z drugimi državami niti ni veliko, SLO Gini je med najmanjšimi na svetu).
Primerna mera za take porazdelitve pa je mediana.

Tole je najboljše kar sem uspl najti (histogram se bolj slabo vidi - en razdelek je 250 EUR):
www.stat.si/StatWeb/...Index/6987

Takole na oko je res, da skoraj 60% populacije dobi plačo manjšo ali enako od povprečja (1.600 bruto). Nizki Ginni je predvsem zato, ker število tistih, ki dobivajo več kot dve povprečni plači strmo pada. Največja skupina (skoraj 20%) je prejemnikov minimalne plače (cca 1.000 EUR).
Po teh podatkih je v SLO 30% revežev (minimalka ali manj), 30% povprečnih (med minimalko in povprečno), ter cca 25% takih, ki zaslužijo od ene do dveh povprečnih plač (višji srednji razred), ter cca 15% takšnih, ki zaslužijo več od dveh povprečnih plač (bogataši).

Vendar pa v to ni všteta siva ekonomija. Če bi upoštevali še to, bi ugotovili še večjo uranilovko.

Če bi upoštevali še celotno lastništvo in druge dohodke (npr. nepremičnine, zemlja, kapitalski dohodki...) bi bilo pa sploh zelo zanimivo. Morda bi se histogram še bolj premaknil proti sredini (ali pa tudi ne, nimam pojma :)