Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek V formi za novo krizo
Strani: 1
sporočil: 30.415
Osebno sem med tistimi, ki nimajo nobenega zasebnega dolga, včasih
sem za nekaj sto evrov v limitu, kar se pa za uspešnega podjetnika
spodobi. Tudi podjetje je brez dolgov. Recimo, da sem v dobri formi
za novo krizo. Vprašanje je, zakaj bi Slovenija sploh imela imela
novo krizo, ki se napoveduje tam leta 2020 ali leta 2022? Da se
zagotovo izognemo krizi je po napovedanem Štrukljevem in
javnosektorskem sindikalnem izsiljevanju edini ukrep enostaven
odstop Šarčeve vlade, ki bo slabo leto še vladala v državi, v tem
času organizirala nove volitve in dobila priložnost ponovne zmage
na novih volitvah in seveda po izvolitvi lahko ponovno odstopi po
novem Štruklevem terorju...Le tako se lahko izognemo novi krizi.
sporočil: 149
Mogoče se lahko vsaj delno ob nizki zadolženosti gospodarstva
vprašamo, koliko je to posledica tudi pomanjkanja idej, kam bi
podjetja investirala in pa morebitna skrb, kaj nam utegnejo
levičarske vlade naprtiti in so zato bolj konzervativni ...
sporočil: 143
Zadnja sprememba: wesko 17.10.2018 09:15
Kdor zna malo premetavat makroagregate, hitro ugotovi past takšnega
razvoja dogodkov, ko ima ekonomija konstantno visok presežek
trgovinskeg dela PB in se ob investicijsko neaktivni vlogi države
krepi agregatno varčevanje (kar seveda implicira pogoje za
pospešeno razdolževanje), venadar to tudi pomeni, da se naše doma
ustvarjeno bogastvo in prihranki prelivajo v tujino, njih sadove pa
v večji blaginji uživajo tuje države.Res je, z vidika zadolženosti si lahko tako bolje pripravljen na novo krizo. Z razvojnega vidika pa ne! Na tak način tudi ni mogoče premostiti razvojnega deficita pri ustavrjeni dodani vrednosti na zaposlenega v slovenski industriji ter pri GDP per capita nasploh.
sporočil: 6.775
Zadnja sprememba: tilenrexi 17.10.2018 09:11
Tadej, moral bi še preveriti, kako eksponentno se je zviševal dolg
pred krizo. Seveda se v zadnjih letih zadolženost zmanjšuje, če pa
nesposobneži niso mogli dobiti kredita.Ko se politika zadolževanja sprosti in kredit spet lahko dobi vsak - tu se začnejo težave.
Sedaj se spet potni stroški in malico praktično povsod všteva v kreditno sposobnost. Tega pred petimi leti ni bilo in seveda jasno je, da je sedaj spet več kreditno "sposobnih".
sporočil: 31.870
... Seveda je res, da so zgoraj obravnavani trendi upadanja
dolga deloma tudi odsev naše lepe gospodarske rasti. ...
... čuj, TadejK ... evo, ker mi je padlo v oči, da so v tabeli "Dolg gospodarstva ob koncu leta 2017" poleg vseh ostalih tabel z naskokom najslabše države, ki zaradi na Financah zveličavnih nizkih davkov privabljajo davčne utajevalce (= multinacionalke) s celega sveta, bi bil zelo vesel, če bi - če seveda znaš - mi razložil, v čem je finta ... khmm, oziroma zakaj je gospodarstvo v Luksemburgu, Irski in na Cipru tako zelo (pre)zadolženo in zato - če prav razumem poanto članka - ob naslednji recesiji takorekoč obsojeno na propad ...
... čuj, TadejK ... evo, ker mi je padlo v oči, da so v tabeli "Dolg gospodarstva ob koncu leta 2017" poleg vseh ostalih tabel z naskokom najslabše države, ki zaradi na Financah zveličavnih nizkih davkov privabljajo davčne utajevalce (= multinacionalke) s celega sveta, bi bil zelo vesel, če bi - če seveda znaš - mi razložil, v čem je finta ... khmm, oziroma zakaj je gospodarstvo v Luksemburgu, Irski in na Cipru tako zelo (pre)zadolženo in zato - če prav razumem poanto članka - ob naslednji recesiji takorekoč obsojeno na propad ...
sporočil: 957
Res je, z vidika zadolženosti si lahko tako bolje pripravljen na novo krizo. Z razvojnega vidika pa ne! Na tak način tudi ni mogoče premostiti razvojnega deficita pri ustavrjeni dodani vrednosti na zaposlenega v slovenski industriji ter pri GDP per capita nasploh.Vse napisano je res, dejanska situacija pa kaže, da so slovenski podjetniki veliko bolj realni kot večina slovesnkih volivcev. Da bi dali svoj zasluženi in privarčevani denar v razvoj in višanje dodane vrednosti, je potrebno kaj več kot Šarčeva vlada z Mesečevo podporo. Naložbe v razvoj so praviloma dolgoročne (praviloma daljše od roka trajanja ene vlade) in zahtevajo predvsem stabilno fiskalno in davčno politiko. Če je to dvoje stabilno bo gospodarstvo z gotovostjo preživelo vse krize. Zakaj pa gospodarstvo ne vlaga v razvoj, pa naj se vprašajo guruji globoke države (če jim je za to seveda kaj mar). Državna podjetja v pogojih slovenskega sistema nikoli ne bodo vlagala v razvoj, ker so namenjena vzdrževanju delavno intenzivne industrije in rezervoarju služb in sinekur za otroke globoke države; privatna podjetja pa iz strahu pred raznimi 'zaplembami' in davčnimi zadrgami.
sporočil: 11.404
[wesko]Ja, saj kaj pa je razlog za to, da se gospodarstvo razdolžuje? Ravno to, da ne zaupajo državi in bankam. Kapitalskega trga s pomočjo katerega bi lahko financirali rast nimamo. Pravo je pri nas samo sredstvo za lupljenje strank na obeh straneh.
Kdor zna malo premetavat makroagregate, hitro ugotovi past takšnega razvoja dogodkov, ko ima ekonomija konstantno visok presežek trgovinskeg dela PB in se ob investicijsko neaktivni vlogi države krepi agregatno varčevanje (kar seveda implicira pogoje za pospešeno razdolževanje), venadar to tudi pomeni, da se naše doma ustvarjeno bogastvo in prihranki prelivajo v tujino, njih sadove pa v večji blaginji uživajo tuje države.
Res je, z vidika zadolženosti si lahko tako bolje pripravljen na novo krizo. Z razvojnega vidika pa ne! Na tak način tudi ni mogoče premostiti razvojnega deficita pri ustavrjeni dodani vrednosti na zaposlenega v slovenski industriji ter pri GDP per capita nasploh.
In v takih razmerah kot jih imamo na prvem mestu ni nadaljnji razvoj, ampak v bistvu poskus, da ne bi bilo še slabše. Zato se v razvoj vlaga samo sredstva, ki so na razpolago. Da v primeru nove krize niso obteženi z dolgom in težavami.
Če podjetja nimajo sogovornika in podpore v vladi, javnih službah in če čutijo, da se jih obravnava kot državne sovražnike, potem logično ni nobenih resnih možnosti, da bi Slovenija v razvojem smislu ujela Zahod.
sporočil: 10.517
Je pa država Slovenija pošteno zadolžena, proračunsko porabo pa še
krepko povečuje. Kar ji, ko bo spet zaškripalo, nikakor ne bo
prišlo prav. Pristanek zna biti precej trd in boleč.
sporočil: 8.014
[najobj]
... čuj, TadejK ... evo, ker mi je padlo v oči, da so v tabeli "Dolg gospodarstva ob koncu leta 2017" poleg vseh ostalih tabel z naskokom najslabše države, ki zaradi na Financah zveličavnih nizkih davkov privabljajo davčne utajevalce (= multinacionalke) s celega sveta, bi bil zelo vesel, če bi - če seveda znaš - mi razložil, v čem je finta ... khmm, oziroma zakaj je gospodarstvo v Luksemburgu, Irski in na Cipru tako zelo (pre)zadolženo in zato - če prav razumem poanto članka - ob naslednji recesiji takorekoč obsojeno na propad ...
To sem že nekajkrat razložil, zato se tokrat nisem želel ponavljati. Recimo že leta 2014 tukaj:
www.finance.si/8356346
V nekaterih evrskih državah je ta zadolženost še mnogo večja: največja je v Luksemburgu (314 odstotkov BDP), sledijo Irska (220), Belgija (191), Portugalska (154), Ciper (145) in Malta (142). V prvih treh naštetih državah je tako velik dolg gospodarstva v primerjavi z BDP delno odsev dejstva, da so tam sedeži vrste multinacionalk ...Skratka, če ima farmacevtska ali pijačarska multinacionalka formalno (davčnooazno) sedež na Irskem oziroma v Belgiji, njen dolg šteje v dolg irskih oziroma belgijskih podjetij.
sporočil: 31.870
[TadejK]... OK, hvala ... khmm, ampak to potem pomeni, da so zavajajoči tudi drugi kazalci držav, kjer multinacionalke skrivajo svoj denar pred davki svojih objektivno domicilnih držav ...
> [najobj]
> ... čuj, TadejK ... evo, ker mi je padlo v oči, da so v tabeli "Dolg gospodarstva ob koncu leta 2017" poleg vseh ostalih tabel z naskokom najslabše države, ki zaradi na Financah zveličavnih nizkih davkov privabljajo davčne utajevalce (= multinacionalke) s celega sveta, bi bil zelo vesel, če bi - če seveda znaš - mi razložil, v čem je finta ... khmm, oziroma zakaj je gospodarstvo v Luksemburgu, Irski in na Cipru tako zelo (pre)zadolženo in zato - če prav razumem poanto članka - ob naslednji recesiji takorekoč obsojeno na propad ...
To sem že nekajkrat razložil, zato se tokrat nisem želel ponavljati. Recimo že leta 2014 tukaj:
www.finance.si/8356346
> V nekaterih evrskih državah je ta zadolženost še mnogo večja: največja je v Luksemburgu (314 odstotkov BDP), sledijo Irska (220), Belgija (191), Portugalska (154), Ciper (145) in Malta (142). V prvih treh naštetih državah je tako velik dolg gospodarstva v primerjavi z BDP delno odsev dejstva, da so tam sedeži vrste multinacionalk ...
Skratka, če ima farmacevtska ali pijačarska multinacionalka formalno (davčnooazno) sedež na Irskem oziroma v Belgiji, njen dolg šteje v dolg irskih oziroma belgijskih podjetij.
P.S.: ne samo Kitajska, tudi EU bo najebala, ko bo Trump zgruntal, da mu pol Evrope krade ameriški BDP ...
Strani: 1